Med sosedi 30

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / petek, 23. marec 2007 / 05:00

Marsikdo v Sloveniji ne ve, kako bogata je kulturna dejavnost med Slovenci na Koroškem. Ko jo doživi sam, je navdušen, presenečen, kaj so sposobni v težkih razmerah narediti naši ljudje na drugi strani Karavank in kaj vse so pripravljeni žrtvovati za ohranitev svojega jezika, kulture, naroda. Poslovodja Slovenske prosvetne zveze Janko Malle je v časniku Slovencev na Koroškem Novice zapisal, da je kulturna dejavnost tudi spodbujevalec kakovosti življenja. Razen prireditev po številnih krajih na Južnem Koroškem organizira Zveza že od leta 2001 naprej gledališki abonma, ki bo letos obsegal 25 vrhunskih predstav, med katerimi bodo tudi gostovanja poklicnih gledališč iz Slovenije. Prva predstava je bila minuli teden v kulturnem domu v Pliberku, z Intimno komedijo pa je gostovalo Slovensko narodno gledališče iz Maribora. Večina predstav bo v Pliberku in v centru K & K v Šentjanžu v Rožu. Abonentov je iz leta v leto več, še posebej po letu 2005, ko so uvedli tudi otroški abonma. »Gostovanja poklicnih gledališč so stimulacija za ambiciozni amaterski oder med koroškimi Slovenci. To se potrjuje predvsem z gledališko vzgojo. Obe osrednji kulturni organizaciji mnogo investirata v otroško in mladinsko gledališče. Zato imamo vsako leto blizu 20 otroških gledaliških premier. Prepričan sem, da je gledališče tista zvrst kulture, s katero učinkovito razvijamo samozavest in kakovostno dvigujemo kulturna naprezanja koroških Slovencev,«piše Janko Malle.

»Na kulturnem potovanju zadnjih treh let nisem spoznal samo naravne lepote južne Koroške, temveč sem srečal in spoznal veliko dobrih in prizadevnih ljudi,« pravi Andrej Lampichler, tajnik Krščanske kulturne zveze iz Celovca. »Užival sem v kakovostnih pevskih nastopih, v očarljivih lutkovnih in gledaliških predstavah, ob nastopu nasmejanih otroških obrazov. Spoznal sem, da imamo v vseh društvih veliko ljudi, ki žrtvujejo veliko svojega skromnega prostega časa in se z velikim idealizmom in zagonom trudijo za kulturni razcvet koroških Slovencev. To so predvsem odborniki, pevovodje, režiserji, voditeljice in voditelji otroških in mladinskih gledaliških in pevskih skupin. Imamo društva, ki so si v zadnjih letih ustvarila dobre pogoje za kulturno udejstvovanje, imajo lepe, sodobno urejene kulturne domove, dosti naraščaja in več posameznih skupin. Imamo pa tudi društva, ki imajo zelo skromne možnosti za svoje delovanje, brez svojih prostorov in so odvisna od dobrohotnosti drugih. Vsi pa imajo nekaj skupnega: Vsem sta slovenska beseda in pesem srčna zadeva in vsi se trudijo, da se jezikovna slika Koroške ne bi še dodatno poslabšala.«