Manj investicij na Gorenjskem

Medtem ko so investicije najpomembnejši dejavnik rasti BDP v državi, zbuja skrb njihovo lansko zmanjšanje na Gorenjskem.

Kranj – Ko smo pred tednom dni poročali o analizi gospodarskih gibanj v preteklem letu, ki so jo pripravili na Uradu za makroekonomske raziskave in razvoj (UMAR), so bile kot najpomembnejši dejavnik rekordne rasti BDP v naši državi navedene investicije, ki so poleg povečevanja izvoza največ prispevale k lanski gospodarski rasti. Toliko bolj zato zbuja skrb slika, ki se kaže iz Informacije o izdatkih pravnih oseb za investicije v letu 2006 na Gorenjskem, ki so jo v teh dneh pripravili na Agenciji za javnopravne evidence in storitve (AJPES), Izpostavi v Kranju. Podatki namreč kažejo, da so se plačila za investicije v letu 2006, ko so znašala 34 milijard tolarjev, v primerjavi z letom 2005, ko smo na Gorenjskem za investicije namenili 39 milijard tolarjev, zmanjšale kar za 13 odstotkov, medtem ko so se v državi povečala za 6,8 odstotka. Posledično se je delež investicijskih izdatkov pravnih oseb na Gorenjskem med vsemi izdatki v Sloveniji zmanjšal s 5,1 na 4 odstotke in v povprečju je gorenjsko podjetje investiralo komaj 44,9 odstotka vrednosti povprečnega investicijskega vložka podjetja v državi.

Ob teh skrb zbujajočih podatkih pregled strukture investicij po dejavnostih kaže, da velikih sprememb ni bilo. Največ (23 odstotkov) je bilo še vedno investiranega v predelovalnih dejavnostih, sledijo poslovanje z nepremičninami, najemi in poslovnimi storitvami (18,5 odstotka) ter promet, skladiščenje in zveze (11 odstotkov). Na vseh navedenih treh področjih pa je lani prišlo do občutnega padca sredstev, v predelovalnih dejavnostih za več kot četrtino in prometu skoraj za tretjino. Svetla izjema je gradbeništvo, ki je investicije povečalo za trikrat. Na področju predelovalnih dejavnosti je bilo največ investiranega v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov, sledi proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas, skoraj za polovico pa so se zmanjšale investicije v proizvodnji električne in optične opreme. Najslabše je pri investicijah v proizvodnji usnja, obutve in usnjenih izdelkov, saj je bilo naložb le še za dobre tri odstotke vsote, investirane v letu 2005. Občutno so bile lani manjše tudi investicije v javnem sektorju, saj so se za izobraževanje zmanjšale za dve tretjini, za petino na področju javne uprave in za pet odstotkov v zdravstvu.

Tudi slika investicij po občinah je zanimiva, čeprav njihova velikost (majhnost) vpliva na indekse. Tudi lani je bila dobra tretjina vseh investicij v Mestni občini Kranj, po višini sredstev za investicije pa sledijo Škofja Loka, Bled, Jesenice in Cerklje. Do zmanjšanja investicij med navedenimi je lani prišlo v Kranju in Cerkljah.