Vodmat (3)

Besedilo: Edvard Svetek
Kategorija: Nasveti / torek, 13. marec 2007 / 05:00

Leta 1913 je bilo na zahtevo takratnega župana Josipa Oražma zgrajeno zelo moderno in prostorno dvonadstropno poslopje, ki je bilo namenjeno osnovni šoli. Do tedaj so tukajšnji šolarji hodili v šolo k sv. Petru, delno pa tudi v šolo na Šmartinsko cesto, ki je bila ustanovljena nekaj let prej. Prvi šolski upravitelj je bil Janko Grad. Leta 1930 je bila v okviru te šole na pobudo Josipa Oražma ustanovljena obrtno-nadaljevalna šola, ki jo je že takrat obiskovalo 76 vajencev. Leta 1936 je bila z ukinitvijo samostojne občine Moste ukinjena in dodeljena mestnim strokovnim šolam. Po letu 1937, ko se je v Mostah ustanovila mešana meščanska šola, se je število šolarjev začelo hitro manjšati, zato sta bili dve vzporednici ukinjeni. Na šoli Moste so poučevali znani Slovenci in pedagogi, kot ravnatelj pisatelj protialkoholnih brošur Janko Grad, pisatelj Rudolf Pečjak, mladinski pisatelj Julij Slapšek, pisec šolskih knjig in knjig za otroke Fran Erjavec (1929-1933), pripovednik in dramatik Janez Jalen, pisatelj in pesnik Janko Samec in drugi. Šola je bila v času obeh vojn kaj pripravna za vojaške nastanitvene objekte in v njene prostore so se naselili tako avstro-ogrski vojaki, kot v drugi svetovni vojni italijanski in nemški. Učenci in učitelji so začasne prostore našli v Meščanski šoli in Mladinskem zavetišču sv. Vincencija na Pokopališki ulici, pa tudi v Deškem vzgojevališču na Selu, v nekdanji žrebčarni. Po drugi svetovni vojni je bila šola spremenjena v gimnazijo Moste, kar je še danes.

Vodmat je imel veliko gostiln; Janc, Podobnik, Pri Košaku, Pri prijatlu, Pri Pečarju, Pri Prdanu, ki so gostoljubnost nudile furmanom, ki so blago vozili iz zaloškega pristanišča, kakor tudi kasneje, ko so kmetje s Studenca, iz Slap, Kašlja in Zaloga kmetijske pridelke, mleko in sočivje vozili na ljubljanski trg. Vodmat je dolgo ohranjal videz vasi in tudi danes na to kaže razporeditev hiš ob Zaloški cesti, ki bolj spominja na razpostavo vasi ob cesti, kakor na mestno naselje. Vse hiše so majhne in nizke in tesno stisnjene druga ob drugo in tako problematične za kakršnokoli širitev Zaloške ceste.

Društveno so bili ljudje vezani na Ljubljano, na Selo in Moste, čeprav so tudi tu imeli svoj pevski zbor Zvezda, ustanovljen že leta 1921. Novi Vodmat je bilo izključno delavsko-obrtniško naselje in zaradi služb vezano na Ljubljano. Od prebivalcev je še večina imela korenine na kmetih in zelo veliko v hribovskih krajih Zasavja, Besnice, Janč ... V Vodmatu je bila leta 1924 zelo močno organizirana vladna, strogo nacionalistična in na osnovi fašizma organizirana ORJUNA. 28. julija 1926 je bila prepovedana in razpuščena, ker so njeni člani iz Beograda in Vojvodine pred italijanskim konzulatom nasilno demonstrirali in tudi streljali. Njeni člani so se raztepli po drugih organizacijah, a niso bili nikjer dobrodošli. Povsod so jih sprejemali in ogovarjali z "orjunaš", kar je bila velika žaljivka. Med NOB so se v največji meri pridružili partizanom.