Petletni načrt bodo uresničili v treh letih

Prodaja večinskega deleža Slovenske industrije jekla je zagotovo velik in pomemben gospodarski dogodek, ki utegne imeti daljnosežne posledice. Kaj to pomeni za Acroni, smo vprašali generalnega direktorja prof. dr. Vasilija Prešerna.

Kaj pomeni prodaja državnega deleža slovenskih jeklarn za Acroni?

»Acroni je seveda največja družba v holdingu Slovenska industrija jekla, zato je imel prav položaj Acronija največjo težo pri iskanju optimalnega partnerja. Na eni strani dobimo surovine, ki so za proizvodnjo specialnih jekel najnujnejše – molibden, nikelj, vanadij, krom; in da je na drugi strani kupnina blizu vrha cenilnih vrednosti, hkrati pa takšna, da jo bodo družbe nekoč lahko vrnile. Najpomembnejše pa je, da bomo lahko obdržali vse poslovne funkcije. Naši novi lastniki namreč poleg rudarjenja in premogovništva znajo delati grodelj, torej surovo železo, imajo proizvodnjo fero zlitin, o samem jeklu pa znanj nimajo. Zato nam v celoti prepuščajo tehnologijo, trženje in razvoj ter financiranje proizvodnje. Sprememba bo le pri nabavi surovin, saj je z vsemi garancijami podpisan dogovor o nabavi surovin v Rusiji po cenah, ki so največ enake cenam na borzi. To pa pomeni, da surovin, za katere odštejemo letno stotine milijonov evrov, ne bomo več kupovali preko posrednikov, pač pa neposredno v poslovni skupini. Vsak odstotek pa tudi pomeni milijone evro prihranka. Tu vidimo ogromne sinergijske učinke, ki nas bodo v borbi na trgu samo še okrepile. Prav te dni smo obvestili naše pomembnejše partnerje – kupce, o spremembi lastništva in zagotovili, da bomo ob zagotovljenem direktnem viru surovin – danes, verjemite, zanesljiva oskrba s surovinami ni enostavna, še konkurenčnejši in še natančnejši v dobavah.«

Kot argument,ki utemeljuje odločitev za ruskega kupca je bila omenjena možnost, da družbe v okviru SIJ nadoknadijo velik razvojni zaostanek. Je mogoče govoriti o takem zaostanku tudi v Acroniju?

»Morda je bilo slišati huje, kot je v resnici. Znano je, da smo v zadnjih petih letih v Acroniju investirali več kot 100 milijonov evrov in da imamo načrt, da naj bi v prihodnjih petih letih investirali 180 milijonov evrov, od tega 30 milijonov za ukrepe v smeri ekologije. Novi lastnik je predlagal poslovni načrt za prihodnja tri leta, v katerem se je zavezal, da ne bo pobiral dobičkov, kar pomeni, da bo naš petletni program mogoče izvesti v treh letih. Odpira se torej možnost, da dogradimo nove, modernejše naprave za izdelovanje novih, boljših, dražjih specializiranih jekel z višjo dodano vrednostjo bistveno pospešila.«

Običajno se pri iskanju strateškega partnerja ali celo novega lastnika išče partnerja, ki ima novo tehnologijo in najnovejša znanja. V tem primeru torej temu ni tako?

»Možnosti je več. Vaš primer je primer združevanja razvitega in manj razvitega partnerja, druga možnost je nakup ob obilici kapitala, ki ga je pač potrebno naložiti, v jeklarstvu v svetu pa se vedno bolj uveljavlja in ceni tako imenovano vertikalno povezovanje. Velike jeklarske skupine, ki so se v preteklih letih oblikovale po svetu, so ugotovile, da lahko veliko zaslužijo s sinergijo nabave surovin. Začeli so kupovati rudnike železove rude in drugih surovin oz. fero zlitin. Kdor ostaja zunaj teh krogov, bo surovine zelo drago plačeval. Povezovanje proizvajalca surovin s proizvajalcem visoko zahtevnih končnih izdelkov je torej zelo zanimiva pot. Prepričan sem, da smo dobro izbrali.«

Je za omenjeno pospešeno modernizacijo v Acroniju dovolj znanja?

»Acroni je velike premike, kot že omenjeno, že storil v zadnjih petih letih vse z lastnim znanjem. Pri tem ni uporabil nobenih tujih licenc, patentov, tehnologij. Imamo močan razvojni oddelek, dobro sodelujemo z inštituti in visokimi šolami po Sloveniji in tujini. To nam omogoča, da razvijamo in uspešno tržimo nove kvalitete jekel, ki so nekatere celo patentno zaščitene. Nove tehnologije, ki jih načrtujemo, nam bodo omogočile, da postanemo drugi največji proizvajalec nerjavnih debelih pločevin v Evropi. Tak razvoj in naši cilji zahtevajo velike investicije, pri čemer pa se lahko pohvalim, da smo že s preteklimi investicijami v zadnjih letih, ki se hitro vračajo, ali pa so se že povrnile, dokazali, da znamo smotrno vlagati. Vsi ekonomski kazalci po letu 1998 kažejo zelo stabilno rast Acronija, kar potrjuje, da smo uspeli izbrati prave razvojne poti. Danes množično štipendiramo, pošiljamo študente in strokovnjake po svetu, prepričan sem, da vlada pri nas zagnanost, zavesten odnos do dela, industrijska kultura.«

Posebej smo občutljivi na položaj delavcev in na obljube o ukrepih za izboljšanje okolja? Se z novimi lastniki kaj spreminja pri tem?

»Absolutno ne. Posebej so se zavezali, da bodo upoštevali vse pravice zaposlenih. Ob plačah, ki so nad slovenskim povprečjem, nagrajevanje dela tudi po doseženih rezultatih, vplačevanje v drugi pokojninski steber, ostaja tudi obstoječi način dogovarjanja o plačah. Kar zadeva ekološke ukrepe, so ti del naše strategije in naši plani se ne spreminjajo. Morda je res, da Rusija ni država z razvito ekološko zavestjo, vendar se zavedajo, da jim bo pot na Zahod odprt samo, če bodo tudi v tej smeri začeli upoštevati evropske standarde. Sam sem se lahko prepričal na obisku ene od železarskih družb v mestu Tula, kako so se lotili ekološke sanacije ogromnih plavžev z belgijskimi in luksemburškimi podjetji po vseh standardih Evropske unije. Niti najmanjšega strahu nimam, da bi nas pri ekoloških ukrepih ovirali. Celo več: prepričan sem, da bodo radi upoštevali naše znanje in izkušnje. Sicer pa naj opozorim, da so najboljše evropske jeklarne – luksemburške, francoske, španske, angleške so kupili Indijci. Če vem, kaj počnejo na Češkem, Poljskem, Romuniji in Ukrajini, kjer odpuščajo desettisoče ljudi in niti malo ne skrbijo za okolje, je edina razlaga, da pač povsod skušajo prigrabiti denar, ki so ga porabili za te nakupe. Temu smo se uspeli izogniti.«

Bodo novi lastniki morda uporabili svoje nove družbe v Sloveniji, ki je članica Evropske unije, tudi za učinkovitejše trženje?

»Upoštevati je potrebno, da v skupini Koks proizvajajo le surovine in polizdelke, ki jih že prodajajo na Zahod preko svojih firm v Švici, kupili pa so tudi družbo za proizvodnjo ferovanadija na Češkem. Sicer pa se surovine tržijo preko borze pri čemer ja za nas pomembno, da jih bomo dobili neposredno. Zanimivo pa je, da nas že sprašujejo po znanju o proizvodnji jekel, saj načrtujejo izgradnjo jeklarne, pri čemer bi jim naši strokovnjaki lahko pomagali. Tu vidim možnost pomembne sinergije, da unovčimo svoje znanje.«

Se že učite rusko?

»Prijatelji so mi že poklonili rusko vadnico, sicer pa mislim, da bo sodelovanje potekalo v mednarodnih jezikih. Mislim, da bodo sistem vodili predvsem s kontrolo rezultatov. Nekaj po rusko že znam, vsekakor pa bom svoje znanje za lažjo komunikacijo dopolnil.«

Slišati je vesti o tem, da so novi lastniki navdušeni privrženci hokeja. Je to dobra novica za jeseniške hokejiste?

»Znano nam je, da so naši novi lastniki podporniki športa, zlasti borilnih športov. Kar zadeva jeseniške hokejiste, sem prepričan, da bodo, če bo Acroni posloval uspešno, deležni vse podpore.«