Nekdanje in današnje

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / torek, 6. marec 2007 / 05:00

Prvi letošnji sveženj domače proze, ki je izšel pri Cankarjevi založbi, prinaša precej raznoliko branje, od klasičnih romanov in kratkih zgodb do esejističnega opusa in epa, kakopak zapisanega v verzih.

Lanski natečaj Cankarjeve založbe za najboljši roman iz sodobnega življenja je uspel bolje, kot so v založbi pričakovali. »Komisija je prebrala vrsto odličnih »rokopisov«, ki bodo letos in prihodnje leto doživeli svoj natis,« je na novinarski konferenci povedal urednik Andrej Blatnik in nadaljeval s predstavitvijo zmagovalnega romana Popkorn, avtorja Andreja Skubica, ki je že za svoj prvenec Grenki med (1999) prejel prestižnega kresnika, njegov Fužinski bluz (2001) pa je v dramatizirani obliki tudi ena uspešnic ljubljanske Drame. V romanu, ki je sicer izšel konec prejšnjega leta, Skubic skozi zgodbo glavnega junaka Valterja prikazuje slovensko posttranzicijsko turbulenco, ko v času razpršenih vrednot in pogosto tudi kapitala ni povsem jasno, ali je glavni junak res vsega tega žrtev ali ne. Tako kot večini tudi Valterju ne gre preveč dobro, ta pa, domiseln, kot je, razmišlja o turističnem programu, ki bi zajemal sprehod po nekdanjih moriščih in mučilnicah Ljubljane. Ampak, nekateri imajo etične pomisleke. »Medtem ko je glavni junak prepričan, da obvlada vse zgodbe, se mu njegova lastna izmuzne iz rok,« razmišlja avtor, sicer odličen poznavalec slovenskega jezika na vseh nivojih, ki tudi tokrat dokazuje, da Popkorn odlično poka. Tudi roman letošnje nagrajenke Prešernovega sklada Suzane Tratnik je eden od »natečajevih«. Na mednarodnem kongresu v Švici, ki se ga udeležuje pripovedovalka zgodbe, se ta znajde med večinoma ženskimi udeleženkami. V tem okolju sama sebi potrjuje svojo spolno usmerjenost, saj je večina udeleženk lezbijk. Roman odlikuje bridko, a hkrati duhovito pisanje protagonistke, ki se zna uspešno in diskretno ponorčevati tudi iz same sebe in iz družbenih skupin, ki jim pripada … »To je zgodba o času, ki ni tako daleč za nami, ko je v osemdesetih novo identiteto iskala Evropa in njeni državljani, še posebej mi iz tretjega sveta, nekdanje Jugoslavije. Ob temačnih temah v ozadju na vse skupaj gledam tudi z duhovite plati, veliko je resnice, če več domišljije,« je dejala Tratnikova. »Sam nikoli nisem pisal za natečaje, lahko pa rečem, da ta knjiga zajema zgodbe iz moje petindvajsetletne ustvarjalnosti,« je o zbirki humoresk, dvaindvajset jih je zbranih v knjigi Bužec on, bušca jest in druge smešnoresne zgodbe, povedal Marjan Tomšič, ki v svoje zgodbe mojstrsko zna zapisati mediteranski značaj, ki ga imamo tako radi tudi ostali, celinski Slovenci. Naslovno zgodbo je pred leti dramatizirala Saša Pavček, predstava pa je doslej doživela več kot 350 ponovitev.

Novinar in diplomat Bojan Grobovšek svoj esejistični opus nadaljuje s knjigo Razmišljanja o Sloveniji. Bajukland in argentinski Slovenci, Holokavst, komunizem in potreba po zgodovinskem spominu, o travmah z našo polpreteklo zgodovino, slovensko majhnostjo in nerazpoznavnostjo, smo res podobni Avstrijcem … Zapise je s karikaturami podkrepil Franco Juri. Janez Kajzer s knjigo Perpetuum mobile prinaša dvanajst pripovedi o ljudeh iztekajočega se časa. Junaki njegovih zgodb so stranski liki v velikih zgodbah, ki so se v preteklem stoletju zgodile na naših tleh. »Pišem o stvareh, ki so se zgodile, ko sem bil še otrok in sem nanje gledal s povsem druge optike, kot jih vidim danes. Perpetuum mobile je metafora za vsa prizadevanja mojih junakov, ki niso čemeli brez upa, ampak so se vselej trudili v prepričanju, da se bo nekako izšlo.« Eden najbolj ustvarjalnih slovenskih pisateljev Bogdan Novak je napisal prvi slovenski ep. »V zgodovini je že marsikateri slovenski poet poskušal napisati ep na umeten način. Ob taki količini tekstov, ki jih prinaša naše ljudsko izročilo? Kralj Matjaž je zagotovo ena naših največjih ljudskih legend. Jaz sem jo razširil in dopolnil z detajli,« je povedal avtor, ki je tako v ep ubral 8332 verzov, ki jih je črpal iz gradiva, ki ga je že davno zbral Karel Štrekelj in so v zakladnici našega pa tudi madžarskega ljudskega slovstva.