Zaslužni zborovodja

Besedilo: Franc Križnar
Kategorija: GG Plus / petek, 2. marec 2007 / 05:00

Predsednik republike je 21. februarja na Brdu pri Kranju podelil najvišja državna odlikovanja. Med odlikovanci je tudi glasbenik in gorenjski rojak dr. Mirko Cuderman. Prejel je red za zasluge za "izjemni prispevek k slovenski zborovski glasbi".

Vloga dirigenta, muzikologa, teologa in pedagoga dr. Mirka Cudermana (roj. 18. julija 1930 v Tupaličah na Gorenjskem) je v slovenski in evropski glasbi večplastna. Z glasbo se je srečal že zgodaj (v Kranju P. Lipar in M. Železnik), še preden se je posvetil teologiji. To je končal (po kranjski maturi 1949) l. 1954; še vedno v tesnem stiku z njo – z glasbo. V Ljubljani ga je zajel še zadnji uspešni vpliv Stanka Premrla. V l. 1956-60 se je glasbeno izpopolnjeval na Dunaju, od koder še vedno črpa poustvarjalne vire. Tu je tudi doktoriral s tezo Ceciljanstvo na Dunaju (1960). V Ljubljani je po kratki pastirski službi začel svojo pot dirigenta in zborovodje, kot »regens chori« ljubljanske stolnice sv. Nikolaja (1961-70). Teoretično je začel z glasbo oplajati tudi generacije študentov Teološke fakultete. Prvi in morda največji glasbeni premik se mu je zgodil l. 1968, ko je v Ljubljani ustanovil mešani pevski zbor Consortium musicum, s katerim še dandanes izvaja vokalno-inštrumentalne skladbe: kantate, oratorije, maše, opere itd. Njihovi koncerti so takrat pomenili za naše glasbeno življenje pravo osvežitev. Z zborom je gostoval doma in na tujem (Italija, Avstrija, Češka, Hrvaška itd.), posnel in izdal pa še 23 plošč oziroma zvočnih kaset s cerkvenimi zbori. V tem primeru je šlo za prvi tovrstni Cudermanov antološki pristop.

Poleg »rednih« in »izrednih« služb ostajajo v njegovi bio- in bibliografiji kot najbolj vidne zapisane: upravik Družine (1970-76; upravnik 1980-91), vodja glasbenega arhiva v Slovenski filharmoniji (1976-80), dirigent Komornega zbora RTV Slovenija (1984-91), programski direktor in umetniški vodja (dirigent) Slovenskega komornega zbora (1991 -) in umetniški vodja Slovenskega okteta (2000 -).

Na prvem mestu je vsekakor dirigiranje. Z njim si je z delom, ki ga je zapustil tudi v vlogi redaktorja serije Monumenta artis muscae sloveniae (pri ZRC SAZU oz. njihovem Muzikološkem inštitutu) in na ljubljanski Akademiji za glasbo »postavil spomenik« še za časa življenja. Cudermanovo glasbeništvo presega njega samega, slovensko glasbo pa umešča v evropski prostor. Tukaj je prav on (tudi z nekaj zunanjimi priznanji) zadnja leta nenadomestljiv na varaždinskem Festivalu baročne glasbe, s skupnimi vlogami obeh zborov: Consortium musicum in Slovenski komorni zbor, ki ju za vokalne partije zadnja desetletja združuje za potrebe in izvedbe vokalno-inštrumentalnih del tudi z obema državnima simfoničnima orkestroma: Simfonični orkester RTV Slovenija in Slovenska filharmonija na velikem odru Gallusove dvorane ljubljanskega Cankarjevega doma. Zato je Cuderman eden največjih slovenskih sooblikovalcev sodobnih interpretacij vseh glasbenih slogov. Kaj je zdaj več vredno: ali ustanovitev in vodenje Slovenskega komornega zbora (neprekinjeno, vse od leta 1991 dalje) ali a cappella koncerti, ki jih redno pripravlja v vokalnem abonmaju (istega ansambla - SKZ vseh 15 dosedanjih sezon!), nova generacija zdaj že »Cudermanovih« pevcev v Slovenskem oktetu, ali kar dve novi antologiji – vsaka s po 30 cedejkami: Musica sacra slovenica in Slovenska zborovska glasba …?