Javno delo je le za leto dni

V javnih delih je letos manj zaposlitev kot prejšnje leto. Lani je bilo v 171 programov vključenih 313 brezposelnih, letos 104 programi na Gorenjskem zajemajo 164 ljudi.

Kranj - Na voljo je manj denarja, zato tudi manj programov, pove direktorica kranjske območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje Lučka Žižek. Poleg tega se spreminja tudi delovna obveznost ljudi, ki so vključeni v javna dela: letos je 30-urna, lani je znašala 40 ur tedensko. Razpisi za javna dela so v novembru, do konca leta sprejemajo kandidature in z delom zelo hitijo, ker se praviloma januarja večina javnih del že začne izvajati. V različnih društvih, ki kandidirajo za javna dela, so zato ravno ob koncu leta najbolj na trnih, ker ne vedo, ali bodo njihovim prošnjam ustregli. Letos so bili nekateri tudi zelo razočarani, ker so izpadli in jim javnih del niso odobrili.

Ljudi, ki jih potrebujejo za pomoč pri izvajanju svojih programov, dobijo z zavoda za zaposlovanje za eno leto. Komaj se dobro usposobijo, že se njihovo sodelovanje konča, pravi Mateja Korošec, direktorica zavoda Korak, kjer se ukvarjajo z usposabljanjem in varovanjem ljudi po poškodbi glave. Zaradi zahtevnega dela z varovanci so jim poleg redno zaposlenih »javni delavci« v veliko pomoč. Če bi jih želeli redno zaposliti, pa bi morali zaposlitev zelo tehtno utemeljiti pri svojih financerjih (ministrstvo za zdravje in ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ob njiju pa še vrsta donatorjev). V vseh letih obstoja jim je uspelo iz programa javnih del zaposliti enega sodelavca. Da takšna praksa ni prav pogosta, pritrjuje tudi Lučka Žižek: potem ko konča program javnih del, se zaposli kaka petina ljudi. Ker je pretežni delež javnih delavcev vključen v javni sektor, kjer novih delovnih mest ni in je zaposlovanje mogoče le, če se delovno mesto izprazni denimo z upokojitvijo, možnosti niso prav velike. »Javna dela, katerih naročniki so občine, izvajalci pa razne institucije od šol, domov za starejše občane, muzeji, knjižnice in tudi komunalne dejavnosti, so za nezaposlene dober način vzdrževanja delovne kondicije. Mlajšim so dobrodošel način pridobivanja izkušenj, za dolgotrajno brezposelne pa možnost vnovične pridobitve delovnih navad,« pravi Lučka Žižek in dodaja, da so z vključevanjem v javna dela zmanjšali dolgotrajno brezposelnost pri starejših od 50 let, ki imajo manjše možnosti, da se zaposlijo.

Ena takih je tudi Darinka, ki je brez zaposlitve od leta 1991, ko je propadel Tekstilindus. Kot javna delavka je delala v begunskem centru in v različnih društvih, ki skrbijo za ljudi s posebnimi potrebami. Pri enem takih izvajalcev je tudi sedaj. Vmes je občasno dobivala tudi zaposlitve za krajše obdobje, a nikjer niso želeli trajneje zaposliti starejše delavke s srednjo tekstilno šolo. Tudi v javnih delih socialna varnost ne traja dlje od enega leta. »Za svoje delo dobim 90 tisoč tolarjev na mesec. Nekaj je, delati mi tudi ni težko, saj imam obilo različnih izkušenj. Najtežja je negotovost, saj javno delo dobiš le za eno leto, morda ti za leto še podaljšajo, potem pa si znova na trgu, kjer zate kot za starejšega delavca ni zanimanja. Do upokojitve pa je tudi še več let,« pove Darinka, ki si je pri delu z invalidi pridobila veliko dragocenih socialnih veščin.