Trenja med predsednikoma

Nesoglasja med predsednikom države Janezom Drnovškom in vlade Janezom Janšo so se najizraziteje pokazala pri postopku imenovanja guvernerja Banke Slovenije.

Ljubljana - Že lani so se med predsednikoma države Janezom Drnovškom in vlade Janezom Janšo pojavila nesoglasja, eden takšnih sporov se je pokazal v primeru financiranja kabineta predsednika države. Pred kratkim pa so trenja dosegla vrh pri imenovanju guvernerja Banke Slovenije, ko je predsednik vlade nasprotoval vsem dosedanjim predlogom predsednika države, z njim pa tudi koalicijski poslanci.

Kako ocenjujeta skaljene odnose med obema predsednikoma, smo vprašali dva gorenjska politika iz nasprotnih političnih opcij. Prvak LDS in evropski poslanec Jelko Kacin o tem pravi, da v primeru predsednika države in predsednika vlade ne gre za problem kadrovske zasedbe ali oseb, ki opravljata ti dve funkciji, pač pa za odnos dveh institucij. Predsednik države ni sluga vlade niti kurir protokola, pač pa neodvisna institucija, katere naloga je predlagati kandidate na funkcije v drugih institucijah. »Videti pa je, da o primernosti ali neprimernosti kandidatov odloča le predsednik vlade in se je predsednik države zato z njim usklajeval. Vodje poslanskih skupin vladajoče politike pa so le izvrševali politične ukaze vodje koalicije, v čemer je glavni problem naše politične realnosti, ki kaže na to, da državni zbor ni samostojna institucija, pač pa le transmisija vlade. Ustava določa, da so zakonodajna (parlament), izvršna (vlada) in sodna (sodišča) oblast ločene. V nasprotju z ustavo pa si želi predsednik vlade podrediti neodvisne institucije,« pravi Kacin. Tudi ravnanje predsednika vlade in koalicijskih strank v primeru predlagane kandidature Andreja Ranta za guvernerja Banke Slovenije ocenjuje kot napad na neodvisnost te institucije. O kandidatu pa meni: »Viceguvernerja Andreja Ranta osebno poznam in sem z njim sodeloval v času, ko je bila na oblasti naša stranka, in je strokovno sodeloval s parlamentarno skupščino sveta Evrope, ko je šlo za primer Ljubljanske banke.«

Poslanec SDS Bojan Homan pa je prepričan, da bi se moral predsednik Drnovšek v primeru predloga za funkcijo guvernerja Banke Slovenije po zakonu posvetovati s poslanskimi skupinami. Ker tega ne dela, so koalicijske stranke napovedale, da predloga v državnem zboru ne bodo podprle, v SDS pa o kandidatu Andreju Rantu menijo, da gre za »senco Mitje Gasparija« in ker že Gasparija niso potrdili, tudi Ranta ne nameravajo. Predsednik države Janez Drnovšek po Homanovem mnenju še sam ne ve, ali bi bil zdravilec, guru ali predsednik in si tudi o svoji prihodnji predsedniški kandidaturi ni na jasnem, o nesoglasjih, ki obstajajo med Drnovškom in Janšo, pa Homan pravi: »Mislim, da gre za običajna nesoglasja, v katerih ne vidim večjega problema. Prav tako ni nič usodnega, če državni zbor ne potrdi vsakega predsednikovega predloga. Kakega potrdi, drugega spet ne. Drnovškov predlog za ustavnega sodnika je šel gladko skozi parlament, enako za varuhinjo človekovih pravic, pri guvernerju banke je pač drugače. Letos bo še veliko imenovanj, šest le za ustavne sodnike, v letu predsedniških volitev pa se utegne še kaj zaplesti kot pri guvernerju.« Homan dodaja, da njihova stranka za guvernerja Banke Slovenije (institucije, ki doslej še ni doživela prevetritve in se po njegovem boji sprememb) podpirajo Boštjana Jazbeca.