Upravni razvoj

Sredi 10. stoletja je območje Sovodnja z okolico spadalo k nemški državi. Zahodni del Poljanske doline je bil Loškemu gospostvu dodeljen šele okoli leta 1030. Do leta 1501 so Loško gospostvo upravno razdelili na urade - župe. Del današnjega sovodenjskega območja je spadalo v hotaveljsko župo. Z rovtarsko kolonizacijo v začetku 16. st. so poselili še najbolj zahodne dele Poljanske doline. Število prebivalcev oz. hub se je povečalo, nastala je nova samostojna osliška župa. Cesarica Marija Terezija je leta 1753 uzakonila štetje prebivalstva in številčenje hiš. 1780. leta so Kranjsko razdelili na 18 kantonov in 38 gospostev. Loško se je preimenovalo v Gospostvo Loka. Cesar Jožef II. je uvedel katastrske občine. Francoska oblast je majhne katastrske občine združila v teritorialno večje merije, te v kantone - okraje in jih povezala v distrikte - okrožja. Ena od devetih merij v kantonu Škofja Loka je bila tudi občina Stara Oselica, ki je povezovala 27 katastrskih občin, tudi naselja: Staro Oselico, Hobovše pri St. Oselici, Novo Oselico, Hobovše pri N. Oselici, Laniše, Podjelovo Brdo, Koprivnik, Sovodenj. Naselje Javorjev Dol je pripadalo meriji Žiri. Državno gospostvo Loka je imelo od leta 1817 osem glavnih občin, tudi glavno občino Stara Oselica. Po upravni razdelitvi leta 1850 je bilo območje Sovodnja razdeljeno na katastrske občine Stara Oselica, Koprivnik, Laniše in Podjelovo Brdo ter je spadalo pod občino Oslica. Po rapalski pogodbi (1920) je občina Oslica postala mejna občina med Kraljevino Italijo in Kraljevino SHS. Leta 1931 so Oslico preimenovali v Oselico. Po letu 1934 je bil sedež občine Oselica na Trebiji pr` Jejlarju. Občinski tajnik je bil tudi Anton Bevk iz Podjelovega Brda. Znani župani v preteklem stoletju do 2. sv. vojne so bili: Martenčk iz St. Oselice, Opaltar s Sovodnja (med 1. svet. vojno in po njej), Leskovc iz St. Oselice, Kalar iz Podjelovega Brda (fotografija), Jazbec in Cigar s Fužin, Milan Rojc (med 2. svet. vojno). Upravno-teritorialna razdelitev je po 2. svet. vojni prinesla kraje, mesta in okraje, tudi okrožja. Po zakonu iz leta 1946 je katastrska občina Javorjev Dol že spadala v okvir kraja Sovodenj. Po 1948. letu je kraj Sovodenj postal sestavni del razširjenega okraja Kranj. Namesto krajev so 1952. leta ustanovili občine, tudi občino Sovodenj. Katastrsko občino Stara Oselica so priključili k občini Sovodenj. Leta 1955 so ustanovili velike občine – komune, tudi Gorenjo vas, z območjem odpravljene občine Sovodenj. Leta 1959 je bila občina Gorenja vas, tudi sovodenjsko območje, priključena k občini Škofja Loka, leta 1963 so se pojavile krajevne skupnosti. Prvega januarja 1965 je začela delovati krajevna skupnost Sovodenj. Vodi jo že enajsti predsednik sveta KS. Leta 1994 so vsa sovodenjska naselja, razen Koprivnika, pripadla novi občini Gorenja vas–Poljane.

(Za to poglavje je podatke zbral in obširno popisal mag. Janez Kopač, manjši del pa domači pisci.)