Ste srečni v svoji koži

Besedilo: Suzana P. Kovačič
torek, 13. februar 2007 / 05:00

Zakonski in družinski inštitut Krog organizira delavnico telesne samopodobe. "Namenjena je vsem tistim, ki se sprašujete, kaj vse kroji vašo samopodobo in vaš odnos do telesa," je povedala terapevtka Anina Derkovič.

»Zadovoljstvo s samim seboj je povezano z zadovoljstvom, ki ga doživljamo v odnosih, s tem, kako znamo poskrbeti zase in vzpostaviti tako fizične kot čustvene meje. Povezano je s tem, koliko smo se sposobni izraziti, biti iskreni in koliko znamo sprejemati od drugih in okolice. Neravnovesje na enem izmed teh področij se hitro odraža kot nezadovoljstvo s telesno podobo,« je povedala zakonska in družinska terapevtka Anina Derkovič, ki bo v prostorih Zakonskega in družinskega inštituta Krog na Tomšičevi ulici v Kranju vodila delavnico z naslovom Telesna samopodoba. Delavnica se bo začela 13. marca.

Zakaj se je v današnjem času tako pomembno pogovarjati o telesni samopodobi?

»Telesna samopodoba je umska podoba, ki si jo ustvarimo o videzu svojega telesa, kar pa ni nujno, da ustreza realnosti oziroma temu, kako nas doživljajo drugi. Je konglomerat nam lastnih miselnih predstav in spremljajočih čustvenih stanj, ki kreirajo naše mišljenje, čustvovanje, delovanje in dojemanje samega sebe. Telesna samopodoba lahko nezavedno vpliva na vsa področja našega življenja; na samozavest, na odnose, v katerih se nahajamo, in celo na cilje, ki si jih zastavljamo v življenju.

Danes je govoriti o telesu zelo moderno in hkrati varno. Ljudje včasih niso bili tako obremenjeni sami s seboj in s svojo podobo, pa tudi lepotni standardi so bili manj neizprosni. V današnjem svetu je zunanji videz način, s katerim stopamo v stik z drugimi ljudmi. Poglejmo samo reklame, kako poveličujejo lepe postave in urejen videz, v nas pa s tem vzbujajo prav nasprotne občutke nepopolnosti; na primer: če bom brez gub na obrazu, s popolno postavo, odlično oblečen/a, potem bom ljubljen/a, sprejet/a, popularen/na in srečen/na.

Telesno samopodobo si začnemo ustvarjati že v otroštvu, najprej kot odziv na to, kako nas doživljajo naši najbližji. Kasneje imajo nanjo velik vpliv vrstniki in okolje. Če v otroštvu ne dobimo dobre osnove, na kateri lahko zgradimo zaupanje sami vase – sporočilo, da smo ljubljeni prav taki, kot smo – postanemo za ta sporočila iz okolice zelo dovzetni in zlahka smo plen mentalitete, ki vlada v današnjemu svetu.«

Moški ima kriv nos, ženska ima preveč obložen trebuh. Ko se odločijo za lepotni popravek, je svet lepši. Ali pa ne?

»Kar lepo je verjeti v to, da bi bilo vse drugače, če bi shujšala, če moj nos ne bi bil tak ... Bi potem zares živeli srečno do konca svojih dni? Potiho že vemo, da to ni dokončna rešitev vseh težav. Slutimo, da nas te spremembe ne bodo osrečile, da se v ozadju skriva še nekaj.

Seveda dopuščam možnost, da nekateri zaradi manjšega lepotnega posega zares postanejo zadovoljni. Večinoma pa kratkotrajnemu zadovoljstvu sledi neko drugo nezadovoljstvo in po popravljenem nosu najdejo spet kaj drugega.«

Na srečanjih se boste pogovarjali o tem, kaj vse vpliva na izoblikovanje telesne samopodobe, zakaj je pomembno, da smo v stiku s telesom, kakšno vlogo imajo pri tem čustva in odnosi, ki jih vzpostavljamo.

»Delavnica bo potekala po družinsko relacijskem terapevtskem modelu, hkrati bo vsak udeleženec dodal lastno noto in s svojo izkušnjo pripomogel k poteku delavnice. Vsak bo seveda povedal toliko, kot bo sam želel, saj bo na delavnici predvsem poudarek na spoštovanju lastnih meja. Starostnih omejitev nismo postavili.

Namen srečanj bo pri udeležencih razviti določeno mero občutljivosti, s katero bodo znali bolje prisluhniti sebi in svojemu telesu, zaznati porajajoča se čustvena stanja in učinkoviteje vzpostavljati meje v odnosu z drugimi. Pridobitev večje gotovosti vase in v to, kar doživljamo, pripomore k boljšemu razumevanju in sprejemanju sebe ter posledično k izboljšani samopodobi in samozavesti.

»Problema« telesne samopodobe se bomo torej lotili iz popolnoma druge strani – ne bomo spreminjali, pač pa skušali razumeti, pogledati iz drugačne perspektive, se razmejiti, začutiti in sprejeti.«