Sorodstvo za vlado ni sporno
Vlada je v sredo obravnavala pobudo kandidata za škofjeloškega župana Dušana Krajnika, da bi prepovedali članstvo sorodnikov kandidatov v volilnih organih.
Škofja Loka – Ker se je kandidatu za župana občine Škofja Loka Dušanu Krajniku zdelo sporno članstvo najožjih svojcev enega od kandidatov za župana v volilnih organih (na take primere so opozarjali tudi v nekaterih drugih občinah, na primer v Izoli), je dal pobudo Ustavnemu sodišču, naj oceni ustavnost 25. člena Zakona o volitvah v državni zbor, ki tako ravnanje dopušča. Krajnik je menil, da je s tem kršeno načelo enakosti (14. člen ustave), načelo enakega varstva (22. člen ustave) in načelo enakosti volilne pravice (43. člen ustave). Ustavno sodišče je pred odločanjem prosilo za stališče vlado, ki je na seji v sredo menila, da taka ureditev ni sporna. V obrazložitvi je zapisala, da so volilni organi kolegijski in pluralno sestavljeni, v katerih odloča več posameznikov in ne samo eden, zato očitki o protiustavnosti ne držijo. Izločitev iz volilnega organa zaradi sorodstvenega razmerja z osebo, ki kandidira, bi bila potrebna, če bi nalogo volilnega organa opravljala posamezna oseba. Pluralna sestava in kolegijsko odločanje sta zagotovilo za zakonitost, »četudi so sorodniki oseb, ki kandidirajo na volitvah, verjetno zainteresirani za določen rezultat volitev«, je zapisala vlada. V stališču do Krajnikove pobude je še zapisala, da bi izločitev sorodnikov iz volilnih organov povzročila znatne težave. Če bi uporabili 35. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, ki ureja izločitev uradnih oseb, bi morali izločiti širok krog sorodnikov in za vsakega člana preverjati, ali ni morda bolj ali manj oddaljen sorodnik kandidata.
Dušan Krajnik: Zakon je protiustaven
Za mnenje o stališču vlade do pobude za oceno ustavnosti 25. člena zakona o volitvah v državni zbor smo vprašali tudi njenega predlagatelja Dušana Krajnika. Povedal je, da je kljub stališču vlade, da 25. člen ni v nasprotju z ustavo, prepričan, da bo ustavno sodišče v oceni ustavnosti tega člena Zakona o volitvah v državni zbor odločilo njemu v prid. »V moji pobudi je toliko elementov, ki se navezujejo na načelo demokratičnosti (1. člen ustave), na načelo suverenosti ljudstva (3. člen ustave), na načelo pravne države (2. člen ustave), na načelo enakosti pred zakonom (14. člen ustave), na načelo enakega varstva pravic (22. člen ustave) in na načelo enakosti in splošnosti volilne pravice (43. člen ustave). S stališča teh členov 25. člen Zakona o volitvah v državni zbor ni skladen z ustavo. Ocenjujem, da je vlada pri sprejemanju stališča do moje pobude upoštevala samo 14., 22. in 43. člen, ne pa tudi 1., 2. in 3. Prepričan sem, da bo ustavno sodišče ugotovilo protiustavnost spornega člena zakona, ki ne ureja vprašanja nezdružljivosti funkcij in izločitve člana volilnega organa zaradi sorodstvenih vezi na ustaven način.«