Možnosti razvoja podeželja

Besedilo: Urša Peternel
petek, 9. februar 2007 / 05:00

Saša Žohar je obiskala vasi Planina pod Golico, Javorniški Rovt, Plavški Rovt in Prihodi in v pogovoru z domačini skušala izvedeti, s čim se ukvarjajo, koliko glav živine imajo, kaj pridelujejo…

Občina Jesenice je tudi letos sofinancirala raziskovalne naloge mladih in nastali so trije projekti. Petra Klinar je pripravila nalogo Dodatne aktivnosti na snegu za otroke ob žičnici Španov vrh, Turistično društvo Golica oziroma Urška in Franci Smolej nalogo z naslovom Oživljanje dela na kmetiji in prikaz priprave hrane na star način, Saša Žohar pa nalogo z naslovom Možnosti razvoja podeželja na izbranih območjih občine Jesenice. Naloge bomo predstavili v nadaljevanjih.

Saša Žohar z Jesenic je absolventka geografije, in čeprav je povsem mestno dekle – živi v središču mesta, jo že od nekdaj privlači podeželje. Kot pravi, je bila že od nekdaj več v gozdu kot v mestu. Iz ljubezni do narave izhaja tudi njena izbira študija geografije, v okviru študija pa jo je še prav posebej pritegnil predmet geografija podeželja. Udeležila se je tudi nekaj seminarjev doma in v tujini na temo podeželja. Zato ne preseneča, da se je lotila priprave raziskovalne naloge, s katero je skušala raziskati možnosti razvoja podeželja na izbranih območjih občine Jesenice. Z nalogo se je Saša prijavila na razpis Občine Jesenice za sofinanciranje raziskovalnih nalog mladih, in kot smo izvedeli na Občini Jesenice, je bila Sašina naloga ena najboljših.

Saša je v okviru naloge obiskala vasi Planina pod Golico, Javorniški Rovt, Plavški Rovt in Prihodi in v pogovoru z domačini skušala izvedeti, s čim se ukvarjajo, koliko glav živine imajo, kaj pridelujejo, obenem pa tudi, ali ohranjajo kakšno tradicionalno znanje, kot je denimo izdelovanje košev, lesenih izdelkov, pletenje, pospravljanje sena na star način … »Želeli smo dobiti bazo podatkov o tem, s čim se v vaseh ukvarjajo – ali imajo živino, sadovnjake, les, žago, ali kuhajo žganje …,« pripoveduje Saša. Obenem je Sašo zanimalo, ali bi se bili domačini pripravljeni ukvarjati s turizmom na podeželju, urediti apartmaje in podobno.

Izkazalo se je, da bo dela ogromno, kajti za vsak obisk si je bilo treba vzeti kar nekaj časa. Tako je Saša za pomoč prosila osem sošolcev s fakultete, po vaseh so hodili predvsem ob koncih tedna, vse skupaj pa je trajalo dobra dva meseca. In kako so mlade sprejeli domačini? »Zares lepo! Na začetku me je bilo kar malo strah zaradi stereotipov, češ, trmasti rovtarji, ki se jih ne da premakniti. A na moje presenečenje je bil skoraj vsakdo za pogovor, nekaterim se je zdelo celo fino, da jih nekdo vpraša, kaj si želijo, kakšne so njihove ideje, potrebe, saj imajo vse prevečkrat občutek, da jih nihče ne posluša in upošteva,« odgovarja sobesednica. Skupaj so tako dobili odgovore 165 anketirancev, na osnovi katerih je potem Saša v posebnem programu Microsoft Access izdelala bazo podatkov, iz katere je mogoče črpati najrazličnejše podatke. Da je naloga res izvrstna in predvsem uporabna, pa se je izkazalo že kmalu, kajti Razvojna agencija Zgornje Gorenjske Ragor je Sašine podatke že uporabila in na njihovi osnovi pripravila prvo delavnico o možnostih razvoja turizma v Planini pod Golico. Saša je zlasti vesela nad odzivom domačinov na delavnico: »Glede na udeležbo, imam občutek, da se je splačalo delati to nalogo in da denar in energija nista bila vržena proč!«