Balerina igrala rugby

Tokrat je spomine na otroška leta obujala baletna koreografinja in pedagoginja Nena Stevens iz Pirnič.

Pirniče – Znana baletna koreografinja Nena Stevens že devet let z družino živi v Spodnjih Pirničah. Kot pravi, ima na otroška leta lepe spomine. »Preživela sem jih na Viču v Ljubljani oziroma v Rožni dolini. V spominu so mi ostali prečudoviti sprehodi z mojim psom po velikih travnikih blizu Živalskega vrta …« Za igro ji je zaradi številnih obveznosti vselej primanjkovalo časa. »Pouk baleta vsako popoldne po dve uri, včasih še celo več, ker je bil tu zraven še klavir, pa nauk o glasbi ... Ob nedeljah, ko mi je ostalo kaj časa, je bila najbolj priljubljena igra gradnja »namišljenih« gradov,« je povedala.

Ste že kot otrok vedeli, da bo balet nekoč zaznamoval vaše življenje?

»V svet baleta sem »zabredla« s sedmimi leti, kmalu za tem sem tudi stopila na odrske deske. Ponavadi v vlogi fantka! Vedno sem imela kratke lase, pomanjkanje fantkov v baletu pa je večno. In zasvojenost z baletom je kovala mojo otroško pot naprej, a o tem, da bom kdaj koreografinja ali pedagoginja baleta, pa takrat res nisem sanjala.«

Ste bili pridna in vzorna učenka?

»V srednji baletni šoli, ki sem jo obiskovala od sedmega leta naprej,sem bila kot »angel«. Tudi v osnovni šoli sem bila vzorna učenka, srednja šola pa je bila zame težka – opravljala sem namreč oba letnika ob rednem delu, saj sem se pri šestnajstih letih kot balerina zaposlila v operi.«

Katere predmete ste imeli radi in katerih ne?

»Klasični balet je bil moj glavni predmet. Zelorada sem imela tudi slovenski jezik, zemljepis in naravo, še posebno pa likovni pouk. Matematika pa je še dandanes moj sovražnik!«

Se vam je kakšna šolska dogodivščina še posebej vtisnila v spomin?

»Nekaj, kar si še danes ne znam odgovoriti, in sicer, zakaj smo dekletav četrtem razredu morala igratirugby. Neka vrstnica me je v športni vnemi za zmago celo ugriznila v ramo!?!«

Ali hranite kaj iz otroštva?

»Kipec, ki sem ga modelirala sama in mi je bil pri osmih letih pravi ponos.«

Kakšna deklica ste bili?

»Mislim, da sem bila predvsem vztrajna in marljiva, ker sem pri trinajstih letih izgubila mamico in sem tako morala marsikaj postoriti sama tudi doma.«

Kakšni so danes vaši spomini na otroška leta?

»Spominjam se predvsem lepih. Obžalujem pa ničesar ne. Nekatere spomine želim prenesti na svoja dva sinova. Starejši sin je dober plavalec, mlajši pa je plezalec in baletni plesalec.«