Diskriminirani se bojijo posledic

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Zanimivosti / torek, 6. februar 2007 / 05:00

Med ljudmi, ki na delovnem mestu doživljajo diskriminacijo, je peščica takih, ki o tem govorijo, zelo redki zoper to uberejo pravne poti ali o tem javno spregovorijo.

Škofja Loka - Tako so ugotavljali redki razpravljavci, ki so se prejšnji teden v Rdeči ostrigi v Škofji Loki udeležili posveta v okviru evropske pobude Equal »Partnerstvo za enakost«, ki sta ga pripravila Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov za Gorenjsko in društvo ŠKUC. Slednje namreč v sodelovanju s sindikati in zvezo delodajalcev izvaja projekt, ki si prizadeva za spoštljiv in prijaznejši odnos do raznolikosti v delovnem okolju, spodbujanje enakih možnosti za prikrajšane skupine na trgu delovne sile in zagotavljanje varnega delovnega okolja za vse. Izdali so tudi priročnika za sindikate in delodajalce, v katerih so zapisane definicije možnih diskriminacij in pravne podlage za ukrepanje v primeru kršitev ter preventivno delovanje socialnih partnerjev, ki se srečujejo s to problematiko. Spol, starost, zakonski stan, družinski status, spolna usmerjenost, spolna identiteta, telesna ali duševna oviranost, rasa, zunanji videz, kulturne razlike in versko prepričanje lahko v okviru zaposlovanja ali trga predstavljajo ovire, ki nastopijo na področju enakega dostopa do dela, razpisnih pogojev, razmer na delovnem mestu, možnosti napredovanja, dostopa do bonitet in podobno. Predstavnici društva ŠKUC Tatjana Greif in Nataša Sukič sta se osredotočili na diskriminacijo, ki lahko nastane zaradi človekove spolne usmerjenosti.

»Za geje, lezbijke in biseksualce sta značilna molk in pasivnost, bojijo se posledic, ki bi jih zaradi svoje spolne usmerjenosti lahko imeli v delovnem okolju, pa tudi sicer zaradi možnih negativnih reakcij v okolju to pogosto skrivajo. Zaradi tega je tovrstna diskriminacija težje prepoznavna, ciljne skupine so težko dosegljive, zato se obračamo na sindikate in delodajalce, ki so odgovorni za delovno okolje. Izdelali smo priročnika, ki socialnima partnerjema približuje enake možnosti in preprečevanje diskriminacije pri zaposlovanju istospolno usmerjenih,« pojasnjuje Tatjana Greif. Podatki v Sloveniji kažejo, da petina anketiranih gejev in lezbijk poroča, da so bili žrtve diskriminacije na delovnem mestu, polovica vseh anketiranih pa svojo spolno usmerjenost skriva. To govori, da delovno okolje zanje ni varno, kar lahko vodi v probleme, konfliktne situacije, slabšo storilnost, pogostejše izostajanje, tudi zamenjavo službe, konflikti privedejo do pravnih postopkov. Rešitev je v preventivnih ukrepih, v sistemu politik in praks, ki uvajajo načela enakih možnosti, ozaveščanju okolja, da postane bolj občutljivo in manj izključevalno do drugačnih, dodaja Nataša Sukič.

Kakšne izkušnje imajo sindikati, ki naj bi pred diskriminacijo varovali ranljive skupine delavcev. »V našem sindikatu doslej še ni bilo primera, da bi se na nas obrnil človek, ki bi imel zaradi istospolne usmerjenosti težave na delovnem mestu ali pri zaposlovanju,« pravi sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Gorenjsko Romana Oman. »Poznamo pa primere, ko diskriminacijo doživljajo ženske v najrazličnejših oblikah, od spolnega nadlegovanja do zapostavljanja zaradi videza. Diskriminacije so ljudje včasih deležni tudi zaradi invalidnosti. Po naših izkušnjah vse to doslej še ni pripeljalo do tožbe, žrtve se v takih primerih raje umaknejo. Iščejo pa nasvete, kaj storiti in kako se v takih primerih obnašati. Velikokrat odhajajo zadovoljni že s pravnim nasvetom. Danes je težko, malokdo si upa nastopiti zoper delodajalca. Smo pa veseli, da se o diskriminaciji govori, da se opredelijo nesprejemljive oblike ravnanja okolja in se tudi zaradi tega razmere spreminjajo na bolje.«