Šešir kupili notranji lastniki

Po petih letih kupovanja delnic na sivem trgu je skupina 28 notranjih lastnikov sklenila zmanjšati kapital družbe za več kot polovico in pridobiti večino delnic.

Škofja Loka – O tem, kako se bo lastninila tovarna klobukov Šešir, je bilo v Škofji Loki veliko ugibanj pa tudi različnih sumov. Ker so, kot kaže, konec januarja na skupščini družbe napravili odločilni korak, smo k pogovoru povabili dolgoletnega direktorja te družbe Mira Pinteriča.

30. januarja je bila skupščina delničarjev Šeširja. Kakšni so bili sklepi?

»Naj naprej povem, da nas je v Šeširju skupaj 143 delničarjev, pri čemer ima NFD Holding 56,24-odstotni lastniški delež, GBD ima s 140 delnicami 0,07 odstotka, preostalih 141 fizičnih oseb – to smo sedaj in nekdaj zaposleni in naši upokojenci, ki so v večini delnice pridobili s cetifikati, pa 43,69 odstotka. Na tokratni skupščini, na kateri je prisotnost glede na kapital dosegla 94,8 odstotka, smo urejevali dve stvari. Spremeniti smo namreč morali nominacijo naših delnic iz tolarjev v evre, pri čemer je naša delnica nominalno vredna namesto dva tisoč tolarjev 8,35 evra, naš kapital pa skupaj 1,712.418 evrov. Drugi, še pomembnejši sklep pa je bil o nakupu in umiku lastnih delnic, pri čemer smo sklenili, da kupimo 115.338 lastnih delnic in te delnice bi nato umaknili. Po nominalni vrednosti delnice gre torej za zmanjšanje kapitala v višini 963.072 evra.«

Katere delnice in kdo jih namerava odkupovati?

»Delnice lahko kupi ali proda vsak od omenjenih 143 delničarjev, pri čemer naj omenim skupino nas 30 – od snažilke do mene, ki se je obvezala, da ne bo nič prodala. To delamo že pet let. Cilj seveda je, da delnice čim ceneje odkupimo od NFD in pridobimo večino. Skupina se tudi obvezuje, da bo odkupila vsako ponujeno delnico, od kogarkoli. Vsaj kar se mene tiče, se zavedam, da živim tukaj, in želim si, da bi lahko vedno komurkoli pogledal v oči. Naša firma je bila pri zadnji cenitvi ocenjena na 410 milijonov tolarjev in samo podatek, da je bila tolikšna tudi vrednost znatno večje Alpine, kaže, da smo bili močno precenjeni.«

Koliko imate zaposlenih?

»Pri nas je 80 zaposlenih, pri čemer bi rad poudaril, da v Šeširju, tudi ob izgubi celotnega jugoslovanskega trga, izgubi iranskega in ruskega trga nismo nikoli nikogar odpustili in prav tako nikoli države prosili za pomoč. Celo ko smo zaradi nerazumljivih predpisov ukinili obrat za proizvodnjo dlake (obrat sedaj nemoteno dela v Belgiji z našo tehnologijo, našimi stroji, tudi za nas) in je bilo odveč 30 ljudi, nam je te uspelo prerazporediti.«

Pravite, da skupina odkupuje delnice že pet let. Verjetno vsak po svojih zmožnostih. Koliko delnic imate vi?

»Naj najprej rečem, da se je skupina iz povsem osebnih razlogov v tem času zmanjšala na 28 in res odkupujemo vse razpoložljive delnice. V primeru odkupa od GBD sem se sam pogajal o ceni, nato pa smo vse člane povabili k nakupu. Tudi v tem primeru se je zgodilo, če smo hoteli odkupiti sveženj, da sem jih moral prav sam največ kupiti in se tudi najbolj zadolžiti. Koliko natančno imam delnic, resnično ne vem, saj se delež neprestano spreminja, ocenjujem pa, da imam sam blizu 14 odstotkov, naša družina (v Šešir je vlagalo še pet družinskih članov) pa okoli 18 odstotkov.«

Kakšen bo nadaljnji postopek, kaj na vse to pravijo pri NFD?

»Sklepi skupščine še niso pravnomočni, saj se morajo z umikom delnic strinjati tudi upniki. Šešir ima le enega velikega dobavitelje in s tem tudi upnika – prej omenjeno belgijsko podjetje, ki dobavlja kože, s katerim pa imamo odnose urejene in soglasje ne bo nikakršen problem. Kar pa zadeva NFD Holding, jih moram pohvaliti kot zelo korektne večinske lastnike: o vsem, kar se dogaja, se stalno pogovarjamo in pričakujem, da se bomo tudi o zaključku teh postopkov sporazumeli. Znano je, da je Šešir v preteklih letih posloval z izgubo, zaradi česar bi nas lahko mirno zaprli. Upam, da nam sedaj tega ne bodo posebej zaračunali.«

V nekaterih medijih vam očitajo, da delniško knjigo vodite sami. Kako to?

»Resnično delniško knjigo, ki jo vodi naša računovodkinja, hranimo v podjetju. Izključen razlog je prihranek, saj smo menili, da prenos na Klirinško depotno družno ni potreben. Posebej pa bi rad poudaril, da so vsi postopki, ki jih vodimo, povsem zakoniti in transparentni, kar velja tudi za vodenje delniške knjige. Trditve o menedžerskem odkupu niso utemeljene, pač pa bi lahko govorili o notranjem odkupu, pri čemer je normalno, da imam kot direktor največji delež. Sicer pa računam, da naj bi bili postopki tega odkupa zaključeni do konca letošnjega leta.«

Kaj je z vašim obratom na Spodnjem trgu?

»Prav letos naj bi še zadnji majhen del proizvodnje preselili na Trato. Prav ločeno poslovanje, ki nas stane okoli 30 milijonov tolarjev, je vplivalo, da smo imeli lani slabe poslovne rezultate. Sicer pa upam, da bomo imeli po šestmesečnem premoru zaradi volitev in povolilnih dogodkov na strani občine zopet sogovornika. Objekti na Spodnjem trgu so spomeniško zaščiteni, zato je nujno, da se njihova nadaljnja uporabo določi sporazumno. Čeprav gre za klasičen industrijski objekt, so ideje tudi o tem, da bi bila tam stanovanja ali celo hotel visoke kategorije.«

Kako ste poslovali lani?

»S poslovnimi rezultati nikakor nisem zadovoljen, saj se nam zmanjšuje obseg proizvodnje pa tudi pri kvaliteti je bilo nekaj posamičnih spodrsljajev. Mi se moramo urediti, kadrovsko okrepiti, pri čemer je moja prva naloga, da najdem svojega naslednika. Problem je tudi naš obrat v Stari vasi na Kozjanskem, saj so konfekcijo pri pokrivalih povsem prevzeli Kitajci. Nismo izgubili kupcev, pač pa se nam zmanjšuje obseg, saj ni več konfekcijskih pokrival, cenene klobuke pa delajo v Vzhodni Evropi. Usposobiti se moramo, da bomo znali izdelati vrhunsko kvaliteto, seveda za primerno ceno. S poslovanjem torej nisem zadovoljen. Bomo pa preživeli.«