Prešernove nagrade letos šestdesetič

Na že tradicionalni razstavi Prešernovi nagrajenci so v Galeriji Prešernove hiše tokrat predstavljeni nagrajenci preteklega leta.

V četrtek, 8. februarja, bo minilo šestdeset let od prve podelitve Prešernovih nagrad. V odredbi takratnega ministrstva za prosveto Narodne Vlade Slovenije o podeljevanju nagrad za umetnost in znanost je bilo med drugim zapisano, »da se podeljuje vsako leto na dan Prešernove smrti dne 8. februarja do deset nagrad po dinarjev 20.000, in sicer do pet za umetnost in do pet za znanost''. Prvi Prešernovi nagrajenci so bili: geograf Anton Melik, slikar Gojmir Anton Kos, kipar Boris Kalin, slikar Božidar Jakac, skladatelja Blaž Arnič in Lucijan Marija Škerjanc, pesnik Igo Gruden ter pisatelji Matej Bor – Vladimir Pavšič, Vitomil Zupan, Ivan Potrč in Tone Seliškar. Tradicija podelitve najvišjih »kulturniških nagrad« v državi se bo nadaljevala na predvečer slovenskega kulturnega praznika v sredo zvečer, Gorenjski muzej pa že od začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja vsako leto ob tem času gosti razstavo o Prešernovih nagrajencih in nagrajencih Prešernovega sklada iz preteklega leta. Tudi letos jo je v Prešernovi hiši pripravila muzejska svetovalka za kulturno zgodovino v Gorenjskem muzeju Beba Jenčič.

Osrednji osebnosti tokratne razstave sta Prešernova nagrajenca: pesnik, esejist in pisatelj Milan Dekleva, ki je nagrado prejel za življenjsko delo na področju literarne umetnosti, in režiser Karpo Godina, ki je bil nagrajen za življenjsko delo na področju filmske umetnosti. Prvi s svojimi literarnimi deli, drugi pa s fotografijami s snemanj filmov, plakati ob kinematografskih predvajanjih, ter dokumentih o nagradah sta predstavljena v osrednjem prostoru galerije. Lani je bilo podeljenih tudi šest nagrad Prešernovega sklada. Prejeli so jih kipar Mirko Bratuša za razstavo v madridski galeriji Circulo de Bellas Artes, pianist Bojan Gorišek za koncertno dejavnost v zadnjih dveh letih, igralka Nataša Barbara Gračner za vlogi Katerine Ivanovne Verhovceve v Bratih Karamazovih F. M. Dostojevskega in Nurie v Enem španskem komadu Yasmine Reza, pisatelj Milan Kleč za knjigo Srčno dober človek in zvest prijatelj, lutkovni ustvarjalec Silvan Omerzu za avtorstvo trilogije Misterij življenja in smrti – za likovno podobo, priredbo besedil in režijo predstav Zbogom, princ, Peskar in Svetnik Krespel in pesnica Maja Vidmar za pesniško zbirko Prisotnost. Ob kratkih biografskih zapisih so njihovi dosežki predstavljeni bodisi s fotografijami s predstav, posnetki na cd ploščah, knjižnimi izdajami … V kletnem prostoru galerije je tako na ogled tudi ena od figur, ki jih je Bratuša razstavljal v Španiji in trije objekti, ki jih je za nagrajene lutkovne predstave izdelal Silvan Omerzu. Tudi letos so Bebi Jenčič pri snovanju razstave in doniranju določenega gradiva na pomoč priskočili dobitniki nagrad, ob njih pa še Osrednja knjižnica Kranj, Slovenska kinoteka, RTV Slovenija – Televizija in Založba kaset in plošč, SNG – Drama Ljubljana in Društvo slovenskih skladateljev. Razstava bo na ogled do 5. marca.