Gripa udari v zimskih mesecih

Gripa je eno od najbolj nalezljivih obolenj sploh. Povzročajo jo virusi gripe, gre pa za okužbo dihalnih poti, ki se običajno začne nenadoma in silovito.

Virusi gripe so številni in se stalno spreminjajo, najbolj nevarni pa so takrat, ko prvič preidejo na človeka, saj takrat najdejo njegov imunski sistem popolnoma nepripravljen. Čim večja je sprememba virusa, hujša je pojavna oblika gripe.

Vsaj enkrat zboli vsak deseti

Najpogostejša povzročitelja človeške gripe sta virusa gripe tipa A in B, ki se prenašata kapljično in preko stika med ljudmi. Za gripo vsaj enkrat v življenju zboli vsak deseti odrasel. Virus gripe vdre v sluznico nosu, žrela ali pljuč. Tam se zelo hitro razmnožuje in širi po vsem telesu. Ker je njegov replikacijski (da podvoji svoje število) ciklus kratek in traja le 4 do 6 ur, se bolezenski znaki pojavijo zelo hitro po okužbi in nastopijo naenkrat. Dobimo visoko vročino (tja do 40 stopinj), mrazi nas, imamo bolečine v mišicah in sklepih, pojavi se suh kašelj. Splošno počutje je slabo, utrujeni smo in brezvoljni. Gripo zdravimo simptomatsko: blažimo bolezenske znake, ki jo spremljajo, ter si privoščimo počitek in veliko tekočine. Ne pozabimo, da gripa vsako leto vzame pol milijona življenj, zato je ne smemo jemati z levo roko. Če traja dlje časa in če nikakor ne moremo priti k sebi, je nujen obisk zdravnika. Gripa namreč zelo zmanjša odpornost organizma, zaradi česar telo postane dovzetno za dodatne bakterijske okužbe. Temu tveganju so najbolj izpostavljeni majhni otroci, starostniki in ljudje s kroničnimi obolenji: astmatiki, diabetiki in srčni bolniki. Posebne zaščite pred gripo torej ni, verjetnost, da bomo zboleli, pa zmanjšamo s cepljenjem.

Cepivo pripravijo vsako leto posebej

Cepivo proti gripi ščiti le proti enemu tipu virusa. Ker ima virus gripe veliko sposobnost spreminjanja, namreč ni mogoče izdelati cepiva, ki bi nas ščitilo proti vsem podtipom. Zato pooblaščeni laboratoriji po vsem svetu vsako leto pripravijo cepivo iz tistih sevov virusov, ki so bili najbolj pogosti preteklo sezono. Najbolj primeren čas za cepljenje je oktobra in novembra, posebej pa je priporočljivo za vse, pri katerih je verjetnost zapletov – bronhitisa, pljučnice, vnetja centralnega živčevja, vnetja srčne mišice, največja. Cepljenje tudi omeji prenos virusa med ljudmi in s tem širjenje bolezni. V prvih dneh po izbruhu bolezni viroz in prehladov je nujno in priporočljivo samozdravljenje, vendar moramo pri uporabi zdravil iz proste prodaje dobro prebrati priložena navodila, predvsem glede kontraindikacij. Tudi protivnetna zdravila (virostatiki) pridejo v poštev šele, ko že zbolimo. Predpiše nam jih zdravnik in jih jemljemo po njegovih navodilih. Virostatiki potek bolezni skrajšajo in ublažijo. Preventivno jemanje pride v poštev le v času epidemije in pri tistih, ki so bolj ogroženi. Nekontrolirano jemanje virostatikov namreč povzroči, da virus gripe nanje postane odporen.

Na gripo se lahko pripravimo

Kot pri mnogih drugih obolenjih, tudi pri gripi velja, da bolj, kot jo pripravljeni dočakamo, večja je verjetnost, da bo naše telo opravilo z njo brez hujših posledic. Ker je torej ključ v naših rokah, bi bilo škoda, če vrat, s katerimi gripi otežimo delo, ne bi zaklenili.

Ključno vlogo odigrajo vitamini

Vitamini so biološko aktivne snovi, ki v našem telesu delujejo kot katalizatorji: znižujejo temperaturo, pri kateri potekajo presnovni procesi. Naše telo jih samo ne more proizvajati, zato jih vanj vnašamo od zunaj, predvsem s hrano. Nekatere vitamine tvorijo bakterije v črevesju, vitamin D pa nastaja v koži pod vplivom sončnih žarkov. Vitamine delimo na tiste, ki se v vodi ne topijo in se v primeru, da jih zaužijemo preveč, kopičijo v telesu – kar je nevarno, in tiste, ki se v vodi topijo in katerih višek se preprosto izloči v seču skozi ledvice. Zelo pomembno orožje pri preventivi proti gripi je vitamin C, ki je eden od trinajstih najpomembnejših vitaminov, brez katerih naše telo ne more normalno delovati. Največ ga je v citrusih (limonah, pomarančah, grenivkah, limetah …), tropskih sadežih (to si je treba zapomniti, če imamo majhne otroke, ki jim okus citrusov ni všeč) - sladkih kivijih in papaji ter mangu, veliko pa ga vsebujejo tudi krompir, zelje, jagode, paradižnik, paprika, brokoli in ohrovt. Vitamin C deluje predvsem kot antioksidant: naše celice varuje pred prostimi radikali in reaktivnimi vrstami kisika. Ker stimulira naš imunski sistem, s tem poveča našo zaščito pred boleznijo. Priporočena dnevna doza vitamina C je 100 miligramov. En kivi ga vsebuje 75 miligramov, vendar ne smemo pozabiti, da skladiščenje sadja in zelenjave v hladilnicah zmanjša njegovo vsebnost za dobro tretjino. Zelo pomembno je tudi, da vemo, da moramo vitamin C uživati redno (vendar ne več kot priporočeno dozo), saj se v telesu ne kopiči.

Imunostimulansi krepijo obrambne sposobnosti

Rastlina, pri katere zdravilnih lastnostih se v zadnjem času precej lomijo kopja, je ameriški slamnik. Zanj velja, da je naravni imunostimulans, kar so potrdile tudi klinične raziskave, vendar je res tudi, da so nekatere druge študije dokazale, da posebnega zaščitnega vpliva nima. Sok ameriškega slamnika naj bi z zvečevanjem števila granulocitov in makrofagov v krvi okrepil splošno odpornost organizma proti virusnim, bakterijskim in glivičnim okužbam. Prepreči lahko nastanek in razvoj okužb, pri že obstoječih pa skrajša čas zdravljenja. Najbolj učinkovit je, če ga vzamemo ob prvih znakih okužbe, saj zmanjša njeno jakost za 10 do 40 odstotkov, uspešen pa je tudi pri preventivnem zdravljenju prehladov in okužb sečil. Priporočljiva dnevna doza je 6 do 9 mililitrov na dan, priporočljiv čas jemanja pa vsaj sedem dni, vendar ne več kot osem tednov.

Dobro je vedeti ...

Epidemija

Če za gripo naenkrat zboli veliko število ljudi v eni državi, govorimo o epidemiji, če pa se epidemija razširi na več držav ali celo po vsem svetu, govorimo o pandemiji. Epidemije gripe najpogosteje povzroča virus gripe tipa A, pojavljajo pa se na dve do tri leta. Tudi virus influence tipa B povzroča epidemije, vendar se te pojavljajo redkeje, na štiri do šest let. Pandemije gripe se pojavljajo na 30 do 50 let. Zadnja je bila leta 1968, zato epidemiologi menijo, da do naslednje ni več daleč.

Kako ukrepati, ko je gripa že na pohodu

Zelo pomembno je, da poskrbimo za uravnoteženo prehrano, ki jo razporedimo na pet obrokov, in dovolj gibanja na svežem zraku. Izogibajmo se daljšemu zadrževanju v zaprtih prostorih z veliko ljudi, od tistih, ki kašljajo ali kihajo, pa se oddaljimo najmanj za en meter. Dihajmo skozi nos, ki je, če ne kadimo, odličen filter za viruse. Ne lotevajmo se diet, ker nas slednje v vsakem primeru oslabijo in spravijo v stres. Če zbolimo, ne pozabimo, da med boleznijo potrebujemo bistveno več vitamina C in tudi vitamina E. Privoščimo si počitek, pijmo dovolj tekočine in z zdravili blažimo simptome bolezni.

Znaki oslabljenega imunskega sistema

Ko virus gripe pride v naše telo, skoraj zanesljivo zbolimo. Kako dolgo bomo bolehali, pa je odvisno od našega imunskega sistema. Oslabljeno delovanje imunskega sistema lahko nakazujejo težave z lasmi: postanejo suhi ali mastni in začnejo izpadati. Tudi krhki in lomljivi nohti ter utrujenost, občutljivost, občutek nemoči, bolečine brez očitnega vzroka, zamašen nos ali izcedek iz njega so znaki, da naš imunski sistem ni v najboljši formi. Pomagamo mu lahko tudi tako, da vsak dan zaužijemo vsaj pol kilograma svežega sadja in zelenjave.