Ključ je v zdravem načinu življenja

Besedilo: Mojca Šimenc
torek, 30. januar 2007 / 05:00

Zimski meseci so čas, ko nas virusi napadejo z vso silo. Kako je z virusnimi infekti, posebej gripo, pri otrocih, smo se pogovarjali z dr. Petrom Najdenovom, predstojnikom pediatričnega oddelka v Splošni bolnišnici Jesenice.

Ali gripa ogroža tudi otroke in ali je pri njih potek bolezni kaj drugačen kot pri odraslih?

»Vsako leto naj bi za gripo pri nas obolelo nekje od 50 do 60 tisoč ljudi. Kolikšen točno je delež otrok, je težko reči, vsekakor pa je gripa prisotna tudi med njimi. Gripa pri otrocih poteka enako kot pri odraslih. Največkrat prizadene respiratorni trakt, kar se lahko pokaže z različno klinično sliko: od nahoda, zamašenega nosu, vnetih oči, do hudih oblik pljučnice, skoraj vedno pa so pridruženi tudi sistemski znaki, kot so visoka temperatura, izrazita utrujenost, neješčnost, mrzlica in bolečine v mišicah. Klinični potek gripe pri majhnih otrocih in dojenčkih je nekoliko bolj zabrisan in se kaže bolj s sistemsko komponento infekta: vročino, jokavostjo, nerazpoloženostjo, odklanjanjem hrane. Niso pa vsi otroci enako ogroženi. Posebej dovzetni za gripo so otroci z dolgotrajnimi obolenji dihal, predvsem astmo, redkeje bronhoplumonalno displazijo kot posledico nedonošenosti. Zelo so ogroženi otroci s cistično fibrozo, hujšimi srčnimi napakami, otroci, ki so na kortikosteroidni terapiji, otroci z rakavimi in avtoimunimi obolenji in otroci, ki jemljejo zdravila, ki zavirajo delovanje imunskega sistema.«

Ali naj z otrokom, za katerega sumimo, da ima gripo, obiščemo zdravnika?

»Manjši, kot je otrok, težje je pri njem gripo prepoznati. Nanjo v veliki meri posumimo glede na epidemiološke podatke: če je obolelih več članov družine, če je v okolici več obolelih, če je sezona gripe. V tem primeru je ena od možnosti tudi gripa. Ker so pri majhnih otrocih, kot sem že dejal, klinični znaki bolj zabrisani, je nujno pred postavitvijo diagnoze izključiti druga obolenja. Zato je obisk zdravnika smiseln. Če pa zboli malo večji otrok in na gripo nakazuje epidemiološka slika v njegovi okolici, pa ni njuno takoj poiskati zdravniške pomoči. Obisk pri zdravniku je potreben, če se po petih do sedmih dneh, kot običajno traja najhujša faza gripe, osnovni klinični znaki ne izboljšajo, torej da vročina ne pade, kašelj ne pojenjuje, utrujenost ne izginja. Predvsem zato, da se ugotovi, ali ni prišlo do sekundarne okužbe.«

Ali lahko vplivamo na odpornost otrok in kako je z jemanjem imunostimulansov pri njih?

»Otroci so načeloma zdravi. Velikokrat jih bolne s pretirano skrbnostjo naredimo odrasli. Temelj zdravja tudi pri otrocih je zdravo življenje: primerna prehrana z veliko vitamini, svežega sadja in tekočin ter malo ogljikovih hidratov ter reden ritem življenja. V sezoni gripe je zelo pomembna higiena, predvsem umivanje rok: pred jedjo in po njej, ko pride otrok iz stranišča, po rokovanju s tujimi ljudmi. Omeniti je treba pravilno brisanje nosu in pravilni način kašljanja. Ker gre za infekte, ki se prenašajo kapljično, kašljajmo v robec in se obrnimo stran od otroka. V času viroz se z otrokom izgibajmo krajem, kjer se zadržuje veliko ljudi. Otroci postanejo bolj odporni tudi s tem, da imajo zadosti spanja, na kar dandanes zelo pozabljamo. Zdravila za zviševanje odpornosti, ki so na voljo v prosti prodaji, pa so lahko le pripomoček. Nikakor ne morejo biti nadomestilo za zdrav način življenja, ki je pri zagotavljanju odpornosti otrok najbolj pomemben.«

Kateri zapleti po gripi so pri otrocih najpogostejši?

»Virus gripe lahko pri otrocih že sam po sebi povzroči pljučnico, lahko pa zaradi okvare celotnega respiratornega epitelja pride do sekundarnih okužb, med katerimi sta najpogostejša vnetje srednjega ušesa in pljučnica. Ostali zapleti po gripi, do katerih sicer lahko pride, na primer vnetje srčne mišice, pa so pri otrocih redkejši.«

Zakaj imajo virusi tako radi otroke?

»Ne gre za to, da bi imeli virusi radi otroke, pač pa do njih lažje pridejo, saj imajo otroci veliko več neposrednih kontaktov med seboj. Na primer, odrasli v kinu nikoli ne lezemo drug čez drugega, otroci v vrtcu to počnejo neprestano. Otroci so tudi pogosteje v takem stiku s stvarmi, na primer igračami, kar omogoči okužbo. Sploh pri majhni otrocih gredo stvari iz rok v usta, saj tako spoznavajo svet. Drugi razlog za pogosta virusna obolenja pri otrocih pa gre iskati v tem, da se otrokov imunski sistem šele uči premagovati okužbe. Bolj kot otrok raste in se razvija, bolj izurjen postaja njegov imunski sistem in s tem se veča tudi odpornost.«

Kateri virusi pa poleg virusa gripe najpogosteje napadajo otroke?

»Petindevetdeset odstotkov vseh obolenj zgornjih dihal pri otrocih povzročajo virusi. Gripa je samo eno od njih in je, če pogledamo vsa virusna obolenja pri otrocih, relativno manj pogosta. Najbolj pogosti pri otrocih so rinovirusi, ki povzročajo prehlad, pa tudi adenovirusi, respiratorni sincicijski virus in virusi parainfluence. Na bakterijske povzročitelje odpade manjši del respiratornih obolenj. V prvi fazi bolezni je tudi zelo težko reči, ali gre za virusno ali bakterijsko okužbo, za zdravljenje pa je prav to bistvenega pomena: če okužba ni bakterijska, zdravljenje z antibiotki ni potrebno. Zato je potreben natančen klinični pregled in upoštevanje trenutne epidemiološke situacije.«

Kaj starši največkrat delajo narobe, ko otrok zboli za virusno okužbo?

»Otroka pogosto pripeljejo k zdravniku le nekaj ur po pojavu zvišane telesne temperature, ki je zelo nespecifični bolezenski znak. V takem primeru bo zdravnik zelo težko postavil diagnozo. Bolezen potrebuje nekaj časa, da se razvije in se pokaže skozi klinične znake. Sredstva za zniževanje telesne temperature je potrebno otroku dajati za pravo indikacijo, na pravi način, v pravem odmerku in v pravilnem časovnem zaporedju. Antipiretike, pri nas se pri otrocih najpogosteje uporablja paracetamol, se daje takrat, ko otrokova telesna temperatura naraste nad 38,5 stopinje Celzija, daje pa se ga na 4 do 6 ur. Ob zvišani telesni temperaturi je treba otroka sleči. Pije naj mlačne tekočine brez mehurčkov. Tudi ni treba, da je v sobi, kjer je bolan otrok, pretoplo, ne podnevi ne ponoči. Običajne bivalne temperature so čisto v redu. Če otroka pretirano varujemo, mu v bistvu onemogočimo razvoj lastnih obrambnih mehanizmov. Pri virozah, ki jih spremlja bruhanje, je pomembno vzdrževati njegovo tekočinsko ravnovesje, torej preprečiti dehidracijo. Pri bruhanju namreč otrok izgublja tekočino in elektrolite. V takih primerih svetujemo, naj starši otroka ne silijo s hrano, pač pa mu v rednih razmakih, na 15 minut do pol ure, ponujamo manjše količine tekočine. Pri dojenčku je to na primer dve žlici soka, juhe, čaja, pri večjem otroku sorazmerno več, četrt do pol decilitra. Ne smemo ga siliti, ponujamo mu tisto, kar sicer rad pije. Izgubljene snovi najbolje nadomesti rehidracijska sol, ki jo dobimo v lekarni, vendar ima za otroke veliko slabo lastnost: je zelo neprijetnega okusa.«

Ali je pri otroku, ki ni nagnjen k vročinskim krčem, sploh smiselno zniževati visoko vročino?

»Telesna temperatura nad 38,5 stopinje Celzija začne preveč izčrpavati otrokov organizem, zato je smiselno, da jo znižujemo. Vročinski krči so največkrat odgovor nezrelega živčnega sistema na nenaden porast ali padec telesne temperature, zato pri otrocih, ki so nagnjeni k njim, telesno temperaturo znižujemo že prej, pri 37 stopinjah in pol.«

Ali dojenje kaj vpliva na verjetnost okužbe in potek viroz pri dojenčkih?

»Vse študije dokazujejo, da dojeni otroci zbolevajo precej manj kot nedojeni. Ena od velikih bioloških prednosti dojenja je, da materino mleko vsebuje različne snovi, ki otroka varujejo pred okužbami. Vsak infekt spremeni imunski sistem matere do neke mere: razvijejo se protitelesa, ki ob dojenju z mlekom prehajajo na otroka. Če je mati okužbo prebolela pred kratkim, je protiteles v mleku več in tudi zaščita boljša. Zato je dojenje sploh pri majhnih otrocih v smislu preprečevanja okužb zelo pomembno.«