Pijmo tudi pozimi!

Navadna voda, katere kemijski zapis H2O je bil eden od prvih, ki smo se jih kot šolarji naučili, je za naša življenja izjemno pomembna. Brez nje smo sposobni preživeti le nekaj dni.

Voda zavzema večji del zemeljske površine in se nam zdi tako samoumevna kot zrak, ki ga dihamo, ali tla, po katerih hodimo. Ko se rodimo, je v naših telesih 70 odstotkov vode, ko odrastemo, delež pade na 45 odstotkov. Drugače povedano: v telesu sedemdeset kilogramov težkega človeka je približno 40 litrov vode.

Največ vode je v krvi

Voda v naših telesih ni enakomerno porazdeljena. Najbolj »iz vode« sta slina in limfa: sestavlja ju kar 96 odstotkov vode. Rdeče krvne celice je vsebujejo 68 odstotkov, pljuča in možgani nekaj več, 80 odstotkov. V mišicah je 75 odstotkov vode, v zobeh in kosteh pa 13 odstotkov. Dve tretjini vode v telesu je v celicah. Poznamo jo kot znotrajcelično tekočino, ki se od zunajcelične

razlikuje v elektrolitih, ki omogočajo tvorbo celičnega naboja. Slednji je negativen na notranji in pozitiven na zunanji strani celične membrane. Voda je topilo, ki pomaga pri metabolizmu, in transportno sredstvo, ki odpadne snovi »tovori« v organe, preko katerih se izločijo iz telesa. S pomočjo vode telo uravnava telesno temperaturo, voda sodeluje pri tvorbi in razgradnji beljakovin, zagotavlja učinkovitost encimov in sodeluje pri prenosu živčnih dražljajev. Zato je pomembno, da so vsi naši organi z vodo dobro preskrbljeni. Da torej - dovolj pijemo.

Žeja nastopi, ko smo že dehidrirani

V običajnih okoliščinah, torej, kadar smo zdravi in naše telo normalno funkcionira, vodo izgubljamo s potenjem, dihanjem in izločanjem seča. Žeja je tisti mehanizem, ki nas ščiti pred preveliko izgubo vode oziroma dehidracijo. Vendar se je »vodni kompas« pri sodobnem človeku precej razglasil. Žejo običajno začutimo šele takrat, ko našemu telesu vode že zelo primanjkuje, zato se je potrebno naučiti pravočasno piti. Enotnega priporočila o tem, koliko vode naj bi dnevno popili, ni, okvirno pa velja, da vsaj liter in pol do dva na dan, poleti več, pozimi nekaj manj. Kronična dehidracija kvarno vpliva na delovanje vseh telesnih sistemov, še posebej sečil. Pijemo lahko ustekleničeno vodo, prav tako dobra pa je tudi tista iz pipe. Kemijsko čiste vode namreč ni, vedno so ji primešane snovi iz okolja, po katerem teče. Voda iz pipe je bolj obremenjena z vplivi iz okolja, ustekleničeno vodo pred polnjenjem umetno razplinijo, da se CO2 lažje sprosti in da je voda dlje obstojna. »Idealni« vodi se tako še najbolj približa mineralna, vendar zaradi veliko mineralov, ki jih vsebuje, slabše opravlja vlogo naravnega razstrupljevalca telesa.

S kisikom obogatena voda

Za pitje bi bila teoretično najbolj primerna naravna voda, ki se »čisti« na zraku in je obogatena s kisikom. Taka voda ima vrednost pH od 7 do 7,2, kar pomeni, da je nevtralna do rahlo alkalična. Vendar je večina naravnih voda zaradi onesnaževanja iz okolja za pitje, razen redkih izjem, popolnoma neprimerna, čeprav številne študije dokazujejo, da ima pitje s kisikom obogatene vode številne pozitivne učinke na zdravje. Tako naj bi dodatni kisik obogatil kri v kapilarah v želodcu in črevesju ter z dodatnim kisikom oskrbel organe trebušne votline. Nemški farmakologi – študijo je vodil Wolfgang Marktl, celo poročajo, da je uživanje s kisikom obogatene vode zvišalo fizične in psihične zmogljivosti preiskovancev in ugodno vplivalo na presnovne bolezni, na primer diabetes.