Nagradi na Gorenjsko

V sredo so v Ljubljani podelili najvišja priznanja Javnega sklada republike Slovenije za kulturne dejavnosti za leto 2006. Med nagrajenci Alenka Bole Vrabec in Janez Kermelj.

Polna dvorana Mestnega muzeja v Ljubljani je pospremila podelitev zlatih in srebrnih plaket, najvišjih priznanj JSKD, krovne organizacije za ljubiteljsko kulturo, ki je pri nas v zadnjih letih spet v vzponu. Podeljenih je bilo šest plaket, od tega dve ustvarjalcema z Gorenjske. Srebrne plakete so prejeli plesalec in koreograf Iztok Kovač, akademski slikar Tone Rački, ljubiteljski igralec Ciril Jurčič, Oktet Suha in tamburaški zanesenjak Janez Kermelj iz Reteč, zlata plaketa pa je bila podeljena dramski igralki, režiserki, prevajalki in vsestranski kulturni animatorki, Radovljičanki Alenki Bole Vrabec. Že več kot štirideset let jo srečujemo na mnogih ustvarjalnih področjih, če bi uporabil njene besede, na pisani trati slovenskega ljubiteljstva, na samotnem otoku prevajanja in v mozaiku duš dramske igralke. Igrala je v Mladinskem gledališču v Ljubljani, v Teatru 57, bila direktorica Gledališča Toneta Čufarja, Linhartove dvorane režirala in igrala v številnih predstavah, pripravila in vodila mnoge kulturne slovesnosti, poznamo jo kot odlično prevajalko španske in južnoameriške književnosti, njen priljubljeni je Gabriel Garcia Marquez. Zdaj prevaja njegovo avtobiografijo. »Nagrada je neke vrste potrditev, da so bili dolgi kilometri na poti, slabe vremenske razmere, mrzle dvorane, pomanjkanje denarja … vendarle drugotnega pomena v primerjavi s tem, kar mi je skupaj z ljubiteljskimi ustvarjalci uspelo uresničiti v štiridesetih letih,« je povedala nagrajenka in dodala, da je vesela, da ji je hkrati s tem uspelo tudi »polniti baterije« z njeno veliko ljubeznijo, literaturo in prevajanjem.

Janez Kermelj je na glasbeno tamburaško pot stopil leta 1961, ko se je priključil takrat na novo oživljeni tamburaški skupini v Retečah. Najprej le kot glasbenik, kasneje kot vodja, pedagog in avtor skladb in priredb je zaznamoval delovanje tamburaških skupin Bisernica KUD Janko Kermelj v Retečah. Veliko pa je pripomogel tudi k razvoju tamburaške glasbe v Sloveniji nasploh. »Priznanje je spodbuda za nadaljnje delo in nova odrekanja, da le posije luč v človekove najbolj skrite kotičke. Čeprav lahko vedno rečem, da je vse, kar sem delal, bilo iz veselja in želje, da se reteška tamburaška tradicija ohrani in porine še kakšno stopničko više,« je povedal Kermelj in dodal, da je vedno mlade tamburaše predvsem poskušal vzgajati, jim vliti veselje do glasbe in jim ponuditi kamenček v mozaiku možnosti izražanja in smislu bivanja.