Jeglič

V tem času si naše domove lahko polepšamo s primulami ali jegliči, ki jih poznamo v številnih barvnih odtenkih: belih, oranžnih, vseh odtenkov lila in rožnatih in rdečih. Lepo vam bodo dopolnili zbirko posodovk, saj je njihov šopek cvetov na peclju res nekaj edinstvenega. Jegličev poznamo več vrst. V naravi srečamo predvsem na gorskih travnikih moknate jegliče, ki zrastejo do 30 cm v višino, liste imajo čisto ob zemlji. Ime so dobili zaradi listov, ki so zgoraj lepo zeleni, na spodnjistrani pa so, kot bi bili posuti z moko in ob robovih nazobčani. In seveda: slikovit šopek cvetov na dolgem peclju. Cveti od maja do julija, najbolj mu ustrezajo apnenčasta rastišča. Razširjen je po Alpah, po nižjih gričih, podobne vrste jegliča najdemo tudi po drugih gorovjih, vendar se rastline med seboj razlikujejo po velikosti in barvi cvetov, pa tudi listov. Po vrtovih sadimo še veliko sort, tudi vrtnarsko vzgojenih, predvsem na skalnjake ali škarpnike, ali če imamo svoj dom postavljen kje blizu naravnih skal. Jegliči so trajne rastline z značilno rozeto listov. Razmnožujemo jih z delitvijo rastlin, s semenom je zelo dolgotrajno. Večina sort ima rada sončne lege, na tla pa se prilagodijo, tako na suha kot tista z več vlage. Tudi vsem poznani avrikelj spada v skupino jegličev in če radi obiskujete naše gore, ste ga gotovo že srečali v naravnem okolju. Zacveti takoj, ko odleze sneg, od aprila dalje. Cvetove ima rumene in zvončaste, ki so združeni na cvetnem steblu. Tudi trobentice spadajo v to skupino, tako stebelne, kot tiste, ki to zimo že cvetijo po travnikih, te imajo rada hladna in vlažna tla. Vrtnarji pa so vzgojili sorte v več barvah, ki lepo uspevajo v posodi, in kmalu jih bomo postavili za pomladni okras pred hišo ali na okna in cvetele bodo vse do pozne pomladi.