Kdo ometa naše dimnike

Občani mnogih gorenjskih občin se pritožujejo zaradi previsokih cen dimnikarskih storitev. Korak naprej je naredila Občina Jesenice, ki je na vlado poslala predloge za spremembe dimnikarskih tarif.

Številni občani se že dalj časa razburjajo zaradi visokih cen dimnikarskih storitev in nasploh nad načinom izvajanja dimnikarske dejavnosti. »Vsako leto pokličem Plinstal, da mi opravi letni servis plinske peči. To seveda plačam. In potem pride predstavnik podjetja Dovrtel, da izmeri emisije dimnih plinov, gotov je v nekaj minutah, za to pa zaračuna 8190 tolarjev (dobrih 34 evrov, op. p). To je moj enodnevni zaslužek, on pa toliko pokasira za deset minut dela! Da ne omenjam, da je treba plačati takoj, z gotovino,« se je glasila pritožba enega od občanov Jesenic, ki se je tudi vprašal, zakaj meritev emisij ne morejo izvajati podjetja, ki hkrati opravljajo servise peči. Podobne so pritožbe lastnikov tistih stanovanj, kjer kot gorivo uporabljajo olje; pregled in čiščenje peči ter meritve emisij stanejo dobrih 57 evrov (skoraj 14 tisoč tolarjev). »Plačati moram, tudi če sam očistim peč,« je opozoril eden od Jeseničanov. Zaradi čedalje večjega nezadovoljstva občanov so konec decembra na Občini Jesenice sklicali sestanek na temo izvajanja dimnikarske dejavnosti v občini. Na njem so soočili mnenja predstavniki krajevnih skupnosti, Dimnikarstva Dovrtel, Plinstala in JEKO-IN. Med drugim je bilo pojasnjeno, da koncesije dimnikarskim podjetjem podeljuje vlada. Za občino Jesenice je vlada podelila koncesijo podjetju Dimnikarstvo Dovrtel, in sicer aprila lani za obdobje osmih let z možnostjo podaljšanja. Tudi cene dimnikarskih storitev je junija lani določila vlada, in sicer enotno za vso državo. Glede na številne pritožbe občanov zaradi po njihovem mnenju previsokih cen dimnikarskih storitev so na sestanku na Jesenicah sklenili, da bo Občina Jesenice na ministrstvo za okolje in na vlado poslala predlog za sprejem sprememb dimnikarske tarife ter po potrebi tudi področnih uredb.

In kako je področje dimnikarskih storitev urejeno v drugih gorenjskih občinah?

 

V občini Jezersko imajo dimnikarsko službo že dve leti urejeno s koncesijsko pogodbo, sklenjeno z dimnikarstvom Dimko. Država je to zahtevala, mi pa smo na javnem razpisu med dvema ponudnikoma izbrali tega, ki je ponudil ugodnejše pogoje in s katerim smo imeli dobre izkušnje že od prej, je povedal župan Milan Kocjan.

 

Kranjskemu podjetju Dimnikarstvo Dovrtel je vlada tako kot za Jesenice podelila osemletno koncesijo za izvajanje dimnikarske službe tudi na območju občin Cerklje na Gorenjskem in Šenčur. Odločbo o izbiri koncesionarja v Šenčurju je vlada izdala 2. marca lani, za Cerklje pa 12. oktobra.

 

Koncesijo za izvajanje dimnikarske dejavnosti v občini Radovljica je država pred nedavnim podelila dimnikarstvu Dovrtel. Preden je to področje prevzela država, so imeli z istim koncesionarjem sklenjeno občinsko koncesijo. Koncesijske pogodbe v občini niso videli, vedo pa za zahtevne državne standarde na področju dimnikarstva, ki so enako strogi za zasebne hiše kot denimo za poslovne stavbe ali hotele. Koncesionarji jih dosledno izvajajo, češ da bi bili v nasprotnem primeru ob koncesijo, ljudje pa se jezijo.

 

Dimnikarske storitve v občini Kamnik opravlja ljubljansko dimnikarsko podjetje Energetski servis E. S., d. o. o. Koncesijo mu je občina podelila že leta 2001, od konca lanskega leta pa storitve po občini opravlja na podlagi državne koncesije. Isto podjetje za kurilne naprave in dimnike vse od leta 1995 skrbi tudi v občini Mengeš, a po podatkih občinske uprave na državno koncesijo še čakajo. Na območju občine Komenda za kurilne naprave približno 1350 gospodinjstev že več kot deset skrbi podjetje Dimnikarstvo Iztok Polak, s. p., iz Kamnika, ki pa tudi še čaka na državno koncesijo. Tretje leto imajo istega dimnikarja tudi v občini Vodice. Za nekaj manj kot 900 kurilnih naprav skrbi Dimnikarstvo Uroš Verač, s. p., s sedežem v Medvodah, ki je državno koncesijo dobil že lanskega oktobra.

 

Dimnikarske službe ta čas ne v žirovski ne v gorenjevaško-poljanski občini še nimajo urejene. »Ta čas nimamo uradne osebe oziroma podjetja, ki bi opravljalo to storitev, saj pristojno ministrstvo še ni podelilo koncesije,« je razložil tajnik občine Žiri Andrej Poljanšek. S podobno situacijo se srečujejo tudi v občini Gorenja vas–Poljane, je razložil župan Milan Čadež, saj je to storitev v obeh občinah doslej opravljal isti izvajalec, a se je pred časom upokojil. »Na razpis za izbiro koncesionarja sta prispeli dve vlogi, do končne odločitve pa to delo lahko opravlja vsakdo, ki je registriran za dimnikarsko dejavnost,« je še pojasnil Poljanšek. Pričakuje, da bo koncesionar izbran najkasneje do sredine marca.

 

»V Mestni občini Kranj s strani države še ni bila podeljena veljavna koncesija. Postopek je v teku, koncesionar bo znan v kratkem. Dejavnost do podelitve koncesije pa opravlja podjetje, ki je imelo z občino sklenjeno veljavno pogodbo,« so sporočili iz Službe za odnose z javnostmi na Ministrstvu za okolje in prostor. Marko Hočevar, vodja Oddelka za gospodarske javne službe na kranjski občini, je pojasnil: »Občina od konca leta 2004 ni več pristojna za področje dimnikarskih storitev, saj to področje spada pod obvezno državno gospodarsko javno službo. Ker je bila s strani kranjske občine dimnikarstvu Dovrtel še pred tem odvzeta koncesija, je uprava po izvedbi novega javnega razpisa s podjetjem Snedim podpisala začasno pogodbo o izvajanju dimnikarskih storitev, ki velja do podelitve koncesije s strani države, ki je še ni. Kar se tiče koncesijske dajatve, je bil pred izvedbo novega javnega razpisa v letu 2004 odlok spremenjen tako, da se koncesijska dajatev občini ne plačuje.«

 

Z Ministrstva za okolje in prostor so sporočili, da so koncesijo za izvajanje dimnikarskih storitev v občini Žirovnica dodelili podjetju Dimnikarstvo Rauter Primož iz Bohinjske Bistrice. Kot je povedala direktorica občinske uprave Bernarda Resman, se občani kdaj pa kdaj pritožujejo nad cenami storitev, nekaterim pa se zdijo dimnikarski pregledi in storitve povsem nepotrebni. Izvajanje meritev, pregledovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva zdravja in pred požarom je državna gospodarska javna služba, zato je vlada 12. oktobra lani z odločbo za koncesionarja v občini Železniki izbrala škofjeloško podjetje Dimko. Koncesijska pogodba je bila podpisana za dobo osmih let, takrat pa je bila tudi razdrta pogodba, ki jo je konec leta 2003 sklenila Občina Železniki. Na občini so prepričani, da koncesionar zadovoljivo izvaja dimnikarsko službo, leta 2003 pa so omenjeno podjetje na javnem razpisu izbrali na podlagi več meril: zaradi tehnične in kadrovske usposobljenosti, referenc, celovitosti izvajanja del v okviru iste pravne osebe, koncesijske dajatve, cene storitev in drugih ugodnosti.

 

Med občinami, za katere država še ni podelila koncesij za dimnikarsko službo, sta tudi Naklo in Tržič. Kot je povedal direktor občinske uprave v Naklem Drago Goričan, občina ni sklenila pogodbe z nobeno od teh služb. Dimnikarje so izbirali prebivalci sami, kar za zdaj še velja. Po njegovem prepričanju je reševanje vlog za koncesijo države prepočasno; za to se poteguje več zasebnikov iz raznih krajev. Janja Svetina iz tržiškega urada za urejanje prostora je potrdila, da jih je država obvestila o neuspešni kandidaturi dveh firm. Do podelitve koncesije skrbijo za dimnikarsko službo tisti, ki so jo opravljali že doslej. Dimnikar Franc Bakan iz Tržiča je dejal, da oni pokrivajo občini Tržič in Naklo, drugo dimnikarsko podjetje v Tržiču pa menda ne dela več. Za občino Preddvor je država podelila koncesijo približno pred letom dni kranjski firmi Dovrtel. Erwin Fink iz občinske uprave v Preddvoru je pojasnil, da je isti zasebnik opravljal dimnikarsko službo pri njih že prej.

 

Na območju občine Škofja Loka do uveljavitve ali odločitve državnega organa izvajanje meritev, pregledovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva zdravja in pred požarom opravlja zasebna gospodarska služba Dimko iz Škofje Loke. To podjetje opravlja dela opravlja že vse od ustanovitve občine, že prej pa je skrbelo za občane prejšnje, velike občine Škofja Loka. Na Občini Škofja Loka so s storitvami podjetja zadovoljni, saj Dimko zadovoljivo opravlja dimnikarsko službo.

 

V občini Bled so imeli od leta 2003 sklenjeno koncesijsko pogodbo o dimnikarski dejavnosti z dimnikarstvom Rauter, ki je konec minulega leta vlogo o svojem interesu po sklenitvi koncesije naslovilo na državo in jo z njo tudi podpisalo. Ko je leta 2004 postalo jasno, da bo to področje od občin prevzela država, v občini Bled niso uveljavili novega cenika dimnikarskih storitev. Kot so nam povedali na občini, množičnih pritožb občanov zaradi te dejavnosti ni bilo, ljudem, ki so se jezili nad cenami, pogostostjo dimnikarjevih obiskov ali meritev, pa so običajno dali kar telefonsko številko koncesionarja, da so z njim urejali morebitne težave. Dimnikarstvo Rauter je doslej storitve opravljalo tudi za Gorje, kjer pa je samostojna občina šele začela delovati.

 

V občini Bohinj, kjer so že leta 1998 sklenili koncesijsko pogodbo z dimnikarskim podjetjem Rauter iz Bohinjske Bistrice, imajo istega izvajalca tudi po novem, ko od konca leta 2006 koncesije podeljuje država. Od tedaj veljajo enotne cene za vso Slovenijo, v občini Bohinj pa so se potrudili in za nas naredili nekaj primerjav med tistimi, ki so veljale do letos in novimi. Zaradi primerjave jih navajamo še v stari valuti. Meritve za fizične osebe so cenejše kot prej (do lani 6300, odslej 5670 tolarjev), čiščenje dimnikov, kjer je vir ogrevanja kurilno olje, dražje (prej 7060, sedaj 8190 tolarjev), nižje so tudi cene čiščenja v primeru, ko ljudje kurijo na drva (prej 6480, sedaj 4788 tolarjev). Dokler je koncesijo podeljevala občina, je objavila razpis in izbrala najugodnejšega ponudnika, koncesijska pogodba pa je vsebovala izvajanje dimnikarskih storitev in vodenje katastra dimniških naprav.

 

Koncesijo za izvajanje dimnikarske dejavnosti v občini Medvode je država pred novim letom podelila dimnikarstvu Dimko iz Škofje Loke, pogodbo so podpisali 5. januarja. To podjetje dimnikarske storitve v Medvodah opravlja že od leta 1995.

 

(Zbrali novinarji: Ana Hartman, Danica Zavrl Žlebir, Stojan Saje, Suzana P. Kovačič, Mateja Rant, Boštjan Bogataj, Simon Šubic, Maja Bertoncelj, Jasna Paladin)

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / četrtek, 24. november 2011 / 07:00

Smučarska sezona - smo ustrezno pripravljeni?

V zraku že pošteno diši po snegu in vse več razmišljanja je usmerjenega v pričetek zimske sezone na snegu. Iskanje opreme, nakup novih kosov, menjava smuči, barvna usklajenost, kakšen/na bom videti v...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Švica pod Karavankami

V ponedeljek, ko se je iz obtoka pred evrom umaknila nacionalna valuta in so bile oči evropske javnosti zazrte v Ljubljano, se je za Slovenijo čas za trenutek ustavil. Po pisanju Tonet...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Glavni krivec "večni nezadovoljnež"

Vse zadeve v zvezi s projektoma Platon in ISOFOV so zakonite in pregledne, je na sestanku zaposlenih v sredo zatrdil dekan fakultete za organizacijske vede dr. Robert Leskovar.

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 21

Osrednji dogodek, pomemben za Slovence v zamejstvu, je bil torkova prva seja sveta za Slovence v zamejstvu v Ljubljani, ki jo je vodil predsednik vlade Janez Janša. Svet je...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Reci mi kar Ana

Takrat nisem vedela, da se pred menoj začenjajo najbolj kruti in težki meseci življenja ...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lan za prejo

Ker se zdi, da je Gorenjski glas edini (?), ki še neguje starodavno tradicijo preje, ne bo napak, če o njej zapišemo še katero. »Pred kakimi sto leti in še preje se je vsa gorenjska stra...