Veliko pohval, a tudi opozorila

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 05:00

Uvedba evra je velik, zgodovinski dosežek za Slovenijo, a ne končna postaja, na kateri bi se lahko oddahnili. Poleg trenutnih skrbi (še največ jih je z neupravičenimi podražitvami) prinaša tudi veliko odgovornost in izzive, med katerimi sta največja, kako ohraniti inflacijo na dokaj nizki ravni in kako zagotavljati dolgoročno vzdržnost javnih financ.

Ponedeljkova Dobrodošlica evru, na kateri se je zbral politični vrh Evropske unije in pomembnega dela njenih članic, je bil predvsem praznik ob uvedbi evra, a hkrati tudi slovo od slovenskega tolarja. »Bil je trdna valuta. Od njega se poslavljamo z dobrimi občutki. Ostaja neizbrisni del slovenske zgodovine, slovenske samozavesti, slovenske zgodbe o uspehu. Ravno zato, ker je bil tolar zgodba o uspehu, smo lahko prevzeli evro. Ravno zato, ker je bil tako dober, je bilo njegovo stvarno življenje tako kratko. Omogočil nam je naslednji velik korak naprej,« je na slovesnosti dejal slovenski premier Janez Janša in se narodom in voditeljem Zahodne Evrope in evroatlantskih povezav zahvalil, da so v času hladne vojne razvili prostor svobode, demokracije in gospodarskega napredka, za skupni dom teh vrednot ustanovili in krepili Evropsko unijo, odprli ta prostor in vanj povabili vse, ki želijo deliti iste vrednote in sprejemati skupne standarde. Slovenija je povabilo sprejela in skupaj s še devetimi državami pred skoraj tremi leti vstopila v Evropsko unijo, letos pa kot trinajsta država Unije in kot prva nova članica prevzela evro. »To je bil velik korak za Slovenijo in majhen za Evropsko monetarno unijo, toda kljub temu tudi za Evropsko unijo korak v pravo smer, narejen ob pravem času,« je dejal Janša in poudaril: »Prehod je bil gladek in brez omembe vrednih težav.« Da ob velikih projektih Slovenci znamo stopiti skupaj, je pokazala uvedba evra in to je odražala tudi Janševa zahvala. Za pravočasne in pravilne odločitve na zahtevni poti do evra se je zahvalil vsem dosedanjim predsednikom in članom slovenskih vlad in še posebej finančnim ministrom, poslancem slovenskega parlamenta, guvernerjema in članom Sveta Banke Slovenije, za pomoč in razumevanje bančnikom, gospodarstvenikom in uporabnikom evra, za pomoč, nasvete in pozitivno odločitev pa tudi Evropski komisiji in Evropski centralni banki.

Na ponedeljkovi Dobrodošlici evra, ki so jo po pomembnosti primerjali s srečanjem Bush – Putin, zasedanjem OVSE-ja in srečanjem predsednikov šestnajstih srednjeevropskih držav, je bilo slišati veliko pohval o Sloveniji: Bravo, Slovenija! Slovenija je zgodba o uspehu. Slovenija je slovanska Švica. Slovenija je primer države, ki je pravočasno in uspešno izpolnila konvergenčne kriterije … Nemška kanclerka in predsedujoča evropskemu svetu Angela Merkel je dejala, da je vstop Slovenije v evrsko območje tudi velika spodbuda za druge članice Unije. Zgledujte se po Sloveniji in videli boste, da se prizadevanja poplačajo dvojno ali trojno. Evro je dobra in stabilna valuta, evro ni samo plačilno sredstvo, ampak tudi simbol evropske integracije, so bile njene besede.

Ob pohvalah je bilo slišati tudi o trenutnih težavah in skrbeh, morda največja so nekatere neupravičene podražitve izdelkov in storitev. Kot je na konferenci o evru opozorila Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije, so od potrošnikov prejeli 750 pritožb, največ na račun dražjih gostinskih storitev. Po izkušnjah držav, ki so prevzele evro leta 2002, se je inflacija na račun podražitev ob uvedbi evra zvišala do 0,3 odstotne točke, nekaj tovrstnega »davka« naj bi plačali tudi v Sloveniji, kjer pa bo besedah Mitja Gasparija, guvernerja Banke Slovenije, za zdaj ni opaziti nobenih inflacijskih pritiskov. V centralni banki letos pričakujejo 2,5-odstotno inflacijo pa tudi prihodnje leto verjetno ne bo bistveno odstopala od te ravni.

Slovenija je izpolnila zahtevne konvergenčne kriterije in prevzela evro zaradi stabilnega gospodarstva, dobrega zdravja javnih financ in trdne valute, to pa bodo tudi v obdobju »po tolarju« njeni glavni izzivi. Medtem ko je s prevzemom evra vodenje denarne politike prepustila Evropski centralni banki, je v njeni pristojnosti še vedno vodenje gospodarske, davčne in proračunske politike, vendar tudi pri tem ne bo povsem brez omejitev. Spoštovati bo morala pakt o stabilnosti in rasti, ki ga je Evropska unija uvedla zato, da bi države z evrom vztrajale pri proračunski disciplini in zagotavljale dolgoročno vzdržnost javnih financ. Uvedba evra je bil torej cilj, ni pa končna postaja, na kateri bi se lahko oddahnili. Slovenija je pred novimi izzivi. Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia je bil na konferenci o evru konkreten: »Slovenija mora čimprej izboljšati dolgoročno vzdržnost javnih financ z reformo pokojninskega in zdravstvenega sistema in zmanjšati strukturni javno finančni primanjkljaj. Potrebne so fiskalne in strukturne spremembe, ki bodo pripomogle k uspešnemu sodelovanju v območju evra.« O istem, a z drugimi besedami, je govoril tudi predsednik vlade Janez Janša: »Razvoj Evropske unije v pogojih globalne konkurence 21. stoletja bo uspešen, če bomo znali pravočasno odgovarjati na ključno dilemo sodobne evropske stvarnosti: Kako razmišljati o spremembah pravočasno? Kako misliti na spremembe tudi takrat, ko nam gre dobro?