To je vaša napoved. Se strinjate?
Leto 2007 bo za Slovence prvi leto "življenja" z evrom in izvajanja davčne reforme. Reforma ni tako korenita, kot so si želeli bolj liberalno usmerjeni reformisti, a vendarle prinaša nekatere pomembne vsebinske spremembe in administrativne poenostavitve. Za obdavčitev letošnjih prejemkov bodo davčni zavezanci prihodnje leto prejeli od davčnega urada že informativni izračun dohodnine, ki bo postal dokončna odločba, če mu zavezanec ne bo ugovarjal.
Delo letos ne bo več tako obdavčeno, kot je bilo doslej in po čemer je Slovenija izstopala v Evropi. Dohodki iz zaposlitve, iz dejavnosti ter iz kmetijske in gozdarske dejavnosti so bili še lani obdavčeni po zelo progresivni stopnji, od 16 do 50 odstotkov, letos je razpon med najnižjo in najvišjo stopnjo obdavčitve bistveno nižji in znaša od 16 do 41 odstotkov. Zaposleni bodo spremembo v dohodninski lestvici prvič občutili pri januarskem izplačilu plač, najbolj se bo poznala v žepu tistim z najvišjimi plačami.
Čeprav so bili lani ob sprejemanju davčne reforme »pritiski«, da bi davek na izplačane plače kot evropsko posebnost odpravili takoj, se je vlada odločila za postopno ukinitev. Lani je davčno stopnjo znižala za petino, letos jo je za enak delež, prihodnje leto jo bo še za nadaljnjih 30 odstotkov, z letom 2009 pa naj bi ta davek dokončno ukinili. Letos bodo torej bruto plače od 688 do 1.669 evrov (od 165 do 400 tisoč tolarjev) obdavčene z 2,3-odstotno stopnjo, plače od 1.669 do 3.130 evrov oz. od 400 do 750 tisoč tolarjev) s 4,7 odstotka in višje plače z 8,9-odstotno stopnjo.
Dan D(ohodnine) se poslavlja
Davčni zavezanci so se že doslej pogosto spraševali, zakaj jim davčni urad sam ne odmeri dohodnine, ko pa razpolaga z vsemi podatki o njihovih izplačilih. Letošnje leto bo očitno prelomno, saj bodo zavezanci do konca marca prejeli po pošti od davčnih uradov napoved z že vpisanimi podatki o izplačilih, ki jih bodo potem le preverili, ter sami vpisali še podatke za uveljavljanje morebitne olajšave za vzdrževane družinske člane, za reševanje stanovanjskega problema in za vlaganja v različne namene. Če je bil doslej 31. marec »dan D(ohodnine)«, ko je bilo treba oddati dohodninsko napoved, bodo letos zavezanci napoved lahko oddajali do 30. aprila. Napovedi bo letos tudi manj kot lani in prejšnja leta, saj je ne bo treba vložiti upokojencem, ki so imeli poleg pokojnine manj kot osemdeset evrov oz. 19.171 tolarjev drugih dohodkov ter med letom niso plačevali akontacije dohodnine niti niso uveljavljali olajšave za vzdrževanega družinskega člana. Za davčno bolj »razgibane« zavezance bo dohodninska napoved, ki jo bodo morali oddati do konca aprila, morda že tretja v nizu letošnjih davčnih napovedi. Zavezanci, ki so lani oddajali v najem hiše, stanovanja, poslovne prostore, zemljišča, opremo, bivalnike in prevozna sredstva, morajo do 15. januarja oddati napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem, 28. februar pa je zadnji rok za oddajo napovedi za odmero dohodnine od obresti od bančnih depozitov ter od kapitalskih dobičkov ob prodaji vrednostnih papirjev, deležev in investicijskih kuponov.
Še večja sprememba se obeta prihodnje leto pri napovedi za odmero letošnje dohodnine. Davčni organ bo prvič doslej poslal vsakemu zavezancu informativni izračun dohodnine, ki bo v primeru, da mu ta v petnajstih dneh ne bo ugovarjal, postal dokončna odločba o odmeri. Če zavezanec z obdavčljivimi dohodki do konca maja 2008 ne bo prejel informativnega izračuna, bo moral sam vložiti napoved do 30. junija. Davčni organ ne bo sestavil informativnega izračuna za zavezance z manj kot 2.800 evri obdavčljivega dohodka in za upokojence, ki imajo poleg pokojnine manj kot 80 evrov drugih obdavčljivih dohodkov.
Spremembe pri olajšavah
Kaj je še prinesla davčna reforma, ki letos že velja? Pri dohodku iz dejavnosti so prag za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov dvignili na 42 tisoč evrov oz. približno na deset milijonov tolarjev, pri tem pa bodo priznali normirane odhodke v višini 25 odstotkov ustvarjenih prihodkov, pri domači in umetnostni obrti ter pri kmetijski, gozdarski in dopolnilni dejavnosti na kmetiji pa v višini 70 odstotkov. Iz obdavčitve so izvzeli dohodke iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, če v okviru gospodinjstva nimajo več kot 200 evrov (47.928 tolarjev) katastrskega dohodka ali imajo manj kot 40 čebeljih panjev. Odpravili so možnost znižanja katastrskega dohodka zaradi naravnih in drugih nesreč in olajšavo za vlaganja v osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost. Neobdavčenih bo tisoč evrov (239.640 tolarjev) obresti, vse ostale bodo obdavčili po 15-odstotni davčni stopnji. Za pridobitev ali odsvojitev vrednostnih papirjev in kapitala bo možno uveljavljati normirane stroške v višini enega odstotka nabavne oz. prodajne vrednosti. Dobičkov, doseženih s prodajo nepremičnine, pridobljene pred 1. januarjem 2002, ne bodo obdavčili. Splošno olajšavo so povečali na 2.800 evrov (670.992 tolarjev), ukinili so največ 2-odstotno olajšavo za vlaganja v različne namene in največ 4-odstotno olajšavo za reševanje stanovanjskega problema ter prejemnikom pokojnin in priznavalnin znižali olajšavo s 14,5 na 13,5 odstotka prejemkov. Zavezanci bodo do pol odstotka dohodnine lahko namenili za humanitarne, dobrodelne, kulturne, ekološke, športne in druge namene ter za financiranje političnih strank in reprezentativnih sindikatov.
Oprostitev za prvi dedni red ostaja
Pri obdavčitvi prometa nepremičnin je osnova za davek prodajna cena, novost je v tem, da ta ne sme več kot za petino odstopati od posplošene tržne vrednosti, ki jo bodo ugotovili na podlagi zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Davčna stopnja ostaja enaka kot doslej, 2-odstotna, obdavčitve pa so oprostili prenos nepremičnin pri razdelitvi premoženja med zakonci. Novi zakon o davku na dediščine in darila je ohranil oprostitev za prvi dedni red, zvišal pa jo je za zavezance, ki z darovalcem oz. zapustnikom niso v sorodstvenem razmerju. Za drugi dedni red je davčna stopnja od 5 do 14 odstotkov (prej od 5 do 13 odstotkov), za tretji red je od 8 do 17 odstotkov (enaka kot doslej), za vse druge rede pa je od 12 do 39 odstotkov (prej od 11 do 30 odstotkov). Pri nepremičnini je davčna osnova 80 odstotkov posplošene tržne vrednosti, ugotovljene na podlagi predpisa o množičnem vrednotenju nepremičnin, pri premičninah je osnova tržna vrednost, zmanjšana za pet tisoč evrov (1.198.200 tolarjev) splošne olajšave. Spremembe so tudi pri obdavčitvi plovil. Po starem zakonu so obdavčili le plovila, daljša od osmih metrov in v lasti posameznikov, po novem bodo v obdavčitev, ki bo odvisna od dolžine plovila in moči pogonskega motorja, zajeli vsa plovila, daljša od petih metrov in v lasti fizičnih in pravnih oseb.