Državne ceste bodo veliko gradbišče

Mag. Janez Božič, minister za promet

Pretekla jesen je na področju prometne infrastrukture prinesla pomembne novosti. Pri pripravi državnega proračuna za prihodnji dve leti je veliko večji poudarek na gradnji državnih cest, v Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih 2007–2023 pa je namenjenih prav cestam in železnici daleč največ sredstev. Zanimalo nas je, kaj to pomeni za Gorenjsko.

Katero prometno področje je v Sloveniji najzahtevnejše?

»Največ pozornosti je seveda namenjene cestnemu prometu, kjer se obseg del izredno povečuje, zlasti pri gradnji avtocest. Samo v letu 2006 smo vložili 170,5 milijarde tolarjev, ali za kar 37 odstotkov več kot v letu 2005. V letu 2007 bodo vlaganja dosegla skoraj 200 milijard tolarjev, s ciljem, da se do leta 2008 konča osnovni avtocestni program – izgradi v celoti avtoceste na 5. in 10. evropskem koridorju. Na Gorenjskem to seveda pomeni dokončanje preostalega odseka Vrba–Podtabor. Sredstva v skupni višini dobre milijarde evrov so bila zagotovljena z zakonom o soglasju in poroštvu za najem kreditov in izdajo dolžniških vrednostnih papirjev. V Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih 2007-2023 so s področja cest predvidena vlaganja v modernizacija državnega cestnega omrežja na prioritetnih razvojnih oseh (ocenjena vrednost 1,446 milijarde evrov) in dodatni avtocestni program (ocenjena vrednost 1,362 milijarde evrov).«

V Sloveniji je mogoče večkrat slišati mnenje, da so državne ceste zanemarjene na račun uresničevanja nacionalnega programa izgradnje avtocest. Ste morda uspeli izboljšati razmerje med vlaganji v avtoceste in ostale državne ceste?

»Vzporedno z gradnjo avtocest poteka tudi intenzivno ukrepanje na državnem cestnem omrežju. Ministrstvo za promet je za ukrepe na nacionalnem državnem cestnem omrežju v letu 2006 namenilo 41,7 milijarde tolarjev ali 27 odstotkov več sredstev glede na realizacijo v letu 2005. S spremembami proračuna za leto 2007 pa se za programe državnih cest načrtuje 51,5 milijarde tolarjev ali 23,5 odstotka več sredstev glede na veljavni proračun 2006, torej skupaj 57 odstotkov več v letu 2007 glede na leto 2005. Menim, da ti podatki več kot zgovorno pričajo o naši nameri, da postopoma »spravimo« na evropsko raven tudi državno cestno omrežje, ki je zaradi premajhnih vlaganj v preteklih desetih letih zelo slabo, marsikje celo obupno.«

Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007-2023 na področju državnih cest opredeljuje tudi tako imenovano četrto razvojno os, ki naj bi omogočila boljšo povezavo med Gorenjsko in Primorsko.

»Tako sem sam poimenoval cesto od Ljubljane do Tolmina in naprej do Vidma v Italiji, ki bi Gorenjsko prek idrijsko-cerkljanskega območja povezala s Posočjem in naprej z Italijo. Po mojem globokem prepričanju ta cesta ne bi izboljšala le povezave med temi regijami, ampak bi omogočila zlasti enakomernejši regionalni razvoj in boljšo navezavo na mednarodno omrežje, hkrati pa zmanjšala tudi stroške uporabnikov in povečala zanesljivost transportnega sistema.

Projektna predloga Ministrstva za promet za Državni razvojni program 2007–2013 za financiranje iz strukturnih skladov EU na povezavi Posočja z osrednjo Slovenijo sta: projekt posodobitve cestne povezave Jeprca–Zminec–Želin; in projekt posodobitve cestne povezave Želin–Peršeti–Kobarid– Robič Naj poudarim, da bodo s temi ukrepi odpravljena ozka grla, izboljšani tehnični elementi cestne povezave ter izboljšano stanje vozišča.«

Obvoznica Škofje Loke v Poljansko dolino se bo po več kot 30 letih končno le začela graditi?

»Meseca novembra 2006 je bil storjen že tudi prvi korak: sklenjena je bila pogodba za začetek gradbenih del, ki obsegajo pripravljalna dela in ureditev križišča na Ljubljanski cesti. Vrednost del je 329 milijonov tolarjev, od tega je 230 milijonov tolarjev prispevek Direkcije Republike Slovenije za ceste in 30 milijonov tolarjev prispeva občina Škofja Loka. Ob tem bi želel povedati še to, da sem kot pristojni minister že dal pobudo ministrstvu za okolje in prostor tudi za izgradnjo "Selške obvoznice", za kar je minister Podobnik dal pobudo Občini Škofja Loka za izdelavo lokacijskega načrta.«

Veliko zanimanja je tudi za način preboja med Gorenjsko in Primorsko s predorom pod Kladjem. Je že znana trasa?

»Za odsek Cerkno-Hotavlje so predlagane štiri variante nove cestne povezave. Trenutno je izdelan program priprave Državnega lokacijskega načrta. V fazi oddaje del je okoljsko poročilo, gradbeno tehnični del variant ter njihovo prometno in ekonomsko vrednotenje. Na osnovi teh študij bo izdelan predlog izbora najbolj optimalne variante, za katero bo nato izdelan Državni lokacijski načrt.«

Če se vrneva še k zadregi z dostopom Gorenjcev v Ljubljano. Kakšne rešitve načrtujete?

»V resoluciji o nacionalnem programu izgradnje avtocest so na območju severozahodnega dela Ljubljane zajeti odseki Jeprca-Stanežiče, Stanežiče-Brod, in Jeprca-Povodje. Odsek Stanežiče-Brod je zajet v osnovnem programu, medtem ko sta ostala odseka zajeta v dodatnem programu. Za vse tri odseke je bila s strani ministrstva za promet podana pobuda za izdelavo državnih lokacijskih načrtov. Glede na rezultate vrednotenja na celotnem odseku navezovalne ceste Jeprca-Stanežiče-Brod je predlagan potek v štiripasovni izvedbi. Po pododsekih je predlog

najustreznejše variante od Jeprce do Medvod razširitev sedanje glavne ceste v štiripasovnico, mimo Medvod s krajšo obvoznico, kjer se v višini sedanjega križišča za Presko priključi na sedanjo glavno cesto, do Mednega je predvidena razširitev v štiripasovnico, skozi Medno je predviden potek med sedanjo glavno cesto in železniško progo. Po terminskem planu, ki ga je pripravilo ministrstvo za okolje in prostor, je predviden sprejem sklepa o najustreznejši varianti na Vladi RS v januarju 2007, sprejem Uredbe o državnem lokacijskem načrtu pa je predviden v začetku leta 2009. Več sedaj ni mogoče napovedovati, saj je sama izgradnja odvisna od možnosti in načinov financiranja, menim pa, da bo moral imeti ta projekt pomembno prioriteto.«

Gradnja cest je zagotovo področje, kjer se interesi in s tem tudi pritiski najbolj konkretni. Naj bo to ob sprejemanju proračunov, ali in zlasti še ob volitvah. Kako jih zdržite?

»Ob zadnjih lokalnih volitvah je bilo izjemno veliko dela. Poskušal sem biti in prepričan sem, da sem uspel, do vseh pošten, ne glede na strankarsko pripadnost. V teh dneh sem obiskal zelo veliko občin in povedal, kaj načrtuje država, in za večino resničnih potreb, na katere je bilo opozorjeno, lahko rečem, da smo jih pokrili. Bil sem odprt, strpen, včasih je potrebno poslušati kritike, hkrati pa zavrniti trditve, ki niso resnične. Lahko rečem, da bodo v prihodnjih dveh letih državne ceste eno veliko gradbišče.«

Predvidena pomembnejša dela na cestah po Gorenjskem

Občina Bled

Obvoznica Bled (jug): letos bodo začeli pridobivati projektno dokumentacijo. Gradbena dela za obvoznico so na podlagi predinvesticijske zasnove ocenjene na približno 5 milijard tolarjev.

Obvoznica Bled (sever): pobuda ministrstvu za okolje in prostor za pripravo državnega lokacijskega načrta.

Občina Bohinj

Bohinjska Bistrica (Jelovška cesta): predvidena ureditev skozi naselje Bohinjska Bistrica; pripravljen sporazum s sofinanciranju, dokončujejo postopki pridobitve dokazil o razpolaganju z zemljišči.

Rekonstrukcija ceste skozi naselje Jereka: enako kot pri Jelovški cesti

Občina Cerklje na Gorenjskem

Rekonstrukcija glavne ceste Kranj-Spodnji Brnik: v sodelovanju z Letališčem Brnik ter Občino Cerklje se vodijo postopki predhodnih del. Pridobljeni so izvedbeni projekti.

Rekonstrukcija ceste Spodnji Brnik–Zgornji Brnik: dokončanje gradnje. Rekonstrukcija bo obsegala ureditev enostranskih pločnikov, izgradnjo avtobusnih postajališč in javne razsvetljave ter obnovo komunalne infrastrukture. Dokončana je izvedbena projektna dokumentacija za rekonstrukcijo krožnega križišča v Spodnjem Brniku.

Občina Kranj

Cesta Hotemaže–Britof: Podpisan je dogovor med ministrstvom za okolje in prostor, ministrstvom za promet ter obema tangiranima občinama o pripravi, sprejemu in financiranju priprave medobčinskega lokacijskega načrta ter financiranju in izvedbi prostorske ureditve skupnega pomena – izgradnje regionalne ceste Hotemaže–Britof. V pridobivanju so potrebne strokovne podlage. Po sprejemu odloka o državnem lokacijskem načrtu pa bi lahko odkupili vsa potrebna zemljišča ter pridobili noveliran projekt za gradnjo.

Občina Kranjska Gora

Cesta Kranjska Gora–Vršič: V planu je predvidena postopna preplastitev regionalne te ceste. V lanskem letu je bil zaključen odsek do skoraj 6. kilometra, v letošnjem pa bodo izvedli gradnjo na naslednjem odseku. Odsek regionalne ceste je bil v zelo slabem stanju in ga ni bilo več mogoče preplastiti z vzdrževalnimi deli. Zato so morali izvesti zahtevnejša gradbena dela na sanaciji spodnjega ustroja, izvedli smo stabilizacijo ter uredili na celotnem delu tudi odvodnjavanje.

Občina Naklo

Krožišče Naklo: Direkcija RS za ceste je pridobila izvedbeno projektno ter investicijsko dokumentacijo za rekonstrukcijo krožnega križišča Naklo. Na podlagi te projektne dokumentacije so pridobili potrebna dokazila o razpolaganju z zemljišči. Letos so začeli z gradnjo, ki bo končana v sredini prihodnjega leta.

Občina Radovljica

Nova cestna povezava med regionalno cesto Lesce–Kamna Gorica–Lipnica do glavne ceste Lesce–Črnivec: pripravljen investicijski program in pripravlja se sporazum o sofinanciranju. Izgradnja nove povezovalne ceste mora biti časovno usklajena z zaključkom gradnje avtocestnega odseka Podtabor-Vrba.

Občina Škofja Loka

Cesta Klančar–Podlubnik: Lani končana prva etapa, letos nadaljujejo z drugo. Finančna sredstva bosta zagotovila Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste ter občina Škofja Loka v svojih proračunih na podlagi predhodno podpisanega sporazuma o financiranju. Pogodba bo dvoletna, z rokom dokončanja v sredini leta 2007.