Šentviški predor dvakrat dražji

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 12. januar 2007 / 05:00

Bo vlada soglašala s načrti DARS-a, ki želi "odmašiti" dostop Gorenjcev v Ljubljano?

Ljubljana – Čeprav so že vse lansko leto prihajale vesti o tem, da imajo gradbinci težave pri vrtanju šentviškega predora in da so se na Družbi za avtoceste (DARS) odločili, da spremenijo projekt tako, da bo mogoča najprej delna, nato pa polna priključitev z ljubljanske vpadnice – Celovške ceste na podaljšek gorenjske avtoceste do zahodne ljubljanske obvoznice, se to ni zdelo nič posebnega, pa čeprav so bile podražitve, ki so to spremljale, izredno velike. Prvotni predračun za gradnjo predorov je bil namreč 47 milijonov evrov in bil že lani zaradi razširitev predorov z dvopasovnih na tripasovne ter težav pri sami gradnji povečan na 70,9 milijona evrov, odločitev, da se zgradijo polni priključki na Celovško cesto, pa ta znesek dvigujejo še na 128 milijonov evrov. Pri tem kaže poudariti, da so omenjene spremembe izrednega pomena za dostop v Ljubljano, saj ne mine jutro, da po radiu ne poslušamo opozoril na kolone, ki nastajajo na stari gorenjski cesti in sedanjem koncu gorenjske avtoceste. Tisti, ki se vozijo v Ljubljano na delo ali v šolo, vedo povedati, da ni redko jutro, ko kolona sega vse do Medvod, ko je od Medvod do središča Ljubljane potrebna kar cela ura vožnje.

Kljub temu pa s temi podražitvami in spremenjenimi načrti DARS-a tokrat le ni šolo gladko. Prav to je namreč spodbudilo vlado, da se je v decembru odločila poseči v DARS, spremeniti statut tega državnega koncesionarja za avtoceste in spremeniti nadzorni svet tako, da bodo imeli predstavniki države večino. Minister za promet Janez Božič nam je o tem dejal: »Gradnja avtoceste – navezava gorenjske na zahodno obvoznico, je v polnem teku in bo končana v letu 2007. Vendar sta ministrstvi za okolje in prostor, ki je predlagalo lokacijski načrt za polno navezavo na Celovško cesto (priključni rampi in modernizacija celotnega odseka Celovške), ter za finance vladi predlagali, ta pa je to potrdila, da se načrt zamrzne, dokler se ne preverijo možnosti financiranja in sofinanciranja s strani mesta Ljubljana, direkcije za državne ceste (DRSC) ter možnosti za vračilo najetih kreditov skozi cestnino.«

Ob tem je pojasnil: »Poudarim pa naj, da je navezovanje gorenjske avtoceste na zahodno obvoznico en projekt, priključevanje na Celovško cesto pa drug, ločen projekt, ki prvotno sploh ni bil predviden. To je bila moja ideja, ko sem bil še na DARS-u. Lokacijski načrt je bil sprejet brez tega priključevanja oziroma predviden je bil le polovični priključek. Prednost naj bi imela gradnja štiripasovnice Stanežiče–Brod, vendar smo ocenili, da je promet po stari gorenjski cesti tako velik, da je treba rešiti priključitev. Vlado sem opozoril, kako pomembna rešitev prometnih zastojev bi bila ta priključitev, in upam, da se bodo kmalu našle rešitve za nadaljevanje tudi teh del. Do nadaljnjega nam, Gorenjcem, ostane sedanji priključek na ljubljanski avtocestni obroč ali pa preusmeritev na samo avtocesto, kjer bo promet pod Celovško cesto tekoč.«

Pomemben korak v smeri odmrznitve del na priključkih Celovške ceste je bil storjen v torek, ko je nadzorni svet DARS-a soglašal s predlogom uprave, da se priključitev izvede v polnem obsegu, to pa pomeni, da bo celoten projekt: predor in podaljšek avtoceste, stal skupaj 263 milijonov evrov. Znano je, da so gradbeniki konec decembra prebili daljšo (1060-metrsko) cev prvega predora, drugo pa naj bi v tem mesecu. Na DARS-u ocenjujejo, da dokončanje navezave gorenjske avtoceste na zahodno ljubljansko obvoznico do konca letošnjega leta ni vprašljivo, polni priključki Celovške ceste skupaj z rekonstrukcijo te ceste pa naj bi bili izvedeni do konca leta 2008. Seveda mora te načrte potrditi še slovenska vlada.