Merkurjev razvoj na leasing

Tuš podpira razvojno strategijo Merkurja in samostojen razvoj, medtem ko v primeru Mercatorja ni bilo tako, pravi predsednik uprave Merkurja Bine Kordež.

Za pravkar končano leto 2006 je za Merkur gotovo mogoče reči, da je bilo izredno pestro. Merkur je v tem letu storil precej pomembnih razvojnih korakov, čeprav je prav zaključek leta 2005, ko je bila že drugič zavrnjena dokapitalizacija, kazal na problem odnosa lastnikov (države) do vaših načrtov. Kateri so po vašem mnenju najpomembnejši razvojni dosežki preteklega leta?

»Preteklo leto lahko ocenimo kot dokaj uspešno za Merkur. Uspelo nam je za več kot četrtino povečati prodajo in tako smo dosegli skoraj milijardo evrov čistih prihodkov iz prodaje. To dokazuje, da kupci vedno bolj sprejemajo Merkurjev način ponudbe tako v Sloveniji kot tudi na trgih Hrvaške, Srbije in Bosne, kjer načrtujemo precejšnja vlaganja tudi v prihodnje. Predvsem pa smo veseli, ker so naše delo opazili tudi zunaj meja Slovenije, da so tudi veliki evropski trgovski sistemi ugotovili prednosti, ki jih ima Merkur. Tako smo še utrdili vlogo največjega trgovca s tehničnim blagom v vsej vzhodni Evropi v domači lasti. V drugih državah so praktično prisotne samo podružnice zahodnoevropskih podjetij, Merkur pa ostaja samostojno podjetje.«

Začetek lanskega leta je minil v znamenju sporazuma Merkurja s Savo o nakupu Save Trade in dokapitalizaciji s strani Save, ki je s tem postala pomemben lastnik Merkurja. Kako ocenjujete z enoletne perspektive to potezo?

»Nakup Save Trade je bil za vsa vpletena podjetja pozitivna odločitev tudi z enoletne perspektive. Merkurju je omogočil, da smo dodatno povečali prodajo ter okrepili tržno pozicijo na področju kemičnih izdelkov, tako Sava kot Sava Trade pa sta z vključitvijo te trgovine v Merkur iztržili več, kot če bi samostojno nadaljevali to dejavnost.«

Sredi lanskega leta ste praznovali 110 let obstoja Merkurja s pozornostjo do zaposlenih. Kako ocenjujete vzdušje v vašem prek 2.500-članskem kolektivu?

»Dobro se zavedam, da je Merkur to, kar je, lahko postal samo zaradi ljudi. Pod skupno streho nam je uspelo združiti sposobne, pripadne ljudi, ki znajo, zmorejo in hočejo delati dobro za Merkur. Samo vzdušje pa najboljše razumejo predvsem tisti, ki so se nam prvo septembrsko soboto 2006 lahko pridružili na zabavi ob 110-letnici. Prišla je večina zaposlenih iz vseh držav, kjer poslujemo, in skupaj smo pričarali nepozaben družabni dogodek, poln veselja in smeha. Dobra volja pa je vedno nalezljiva!«

Lani oktobra ste se znašli na seznamu 84 podjetij, za katere se je država odločila, da odproda svoje lastniške deleže. Za umik države ste se vedno zavzemali. Ste bili kljub temu nad tem kaj presenečeni?

»Po javno objavljenih informacijah naj bi država v roku dveh let izstopila iz večine slovenskih podjetij, kjer nima posebnega interesa obdržati kontrolni delež. Na tem seznamu je bil tudi Merkur in bili smo pač med prvimi na vrsti.«

Prodaja državnega deleža se je zaključila z dražbo med dvema ponudnikoma. Se strinjate z ocenami, da je bila izvedena korektno in v celoti sledila načelom transparentnosti in maksimiranja cene?

»Dražba je po informacijah kupcev potekala korektno in delež je dobil kupec, ki je ponudil višjo ceno.«

Je bila za vas dosežena skoraj 40-odstotna premija presenečenje?

»Dosežena cena 71.000 tolarjev je dokaj visoka in je posledica tekme dveh kupcev za pomemben delež v Merkurju. Ta cena je višja od tiste, ki jo trenutno opravičujejo rezultati poslovanja.«

Po zaključku dražbe ste izrazili svoje zadovoljstvo nad nakupom s strani Engrotuša, ki da podpira vaše razvojne načrte. To pomeni, da ste se z obema ponudnikoma o njih usklajevali. Kakšne so bile razlike?

»Pogovarjali smo se z obema kupcema in na osnovi teh razgovorov zaključujemo, da Tuš podpira razvojno strategijo Merkurja ter samostojen razvoj, medtem ko v primeru Mercatorja ni bilo tako. Zaradi takšnih stališč smo bili zadovoljni z izborom kupca.«

Nakup lastninskega deleža lahko pomeni le kapitalsko naložbo, lahko pa tudi povezovanje ponudb, nastopov na trgu, iskanje sinergij. Trgovski verigi Merkur in Tuš pa se ne razlikujeta le po panogi (živilsko – tehnično blago), pač pa tudi pristopu do kupca. Tuš velja za nizkocenovnega trgovca, Merkur pa ne (tudi zamenjava gesla Bofexa je zelo zgovorna). Se bo v teh nastopih kaj spremenilo?

»Vstop Tuša med lastnike Merkurja ne vpliva na začrtano strategijo razvoja Merkurja. Osnovni poudarki naše strategije razvoja so še vedno širina programa, oskrba podjetij in potrošnikov s tehničnim blagom ter kvaliteta storitev, blaga in ponudbe. S takšno usmeritvijo razvijamo svojo dejavnost tudi na tujih trgih.«

Kaj pričakujete, da se bo po tej dražbi dogajalo s ceno vaše delnice?

»V začetku se bo verjetno za kar nekaj povišala, kasneje pa ocenjujem, da se bo umirila na nižjih ravneh, kot je bila dosežena na dražbi. Seveda pa je napovedovanje cene delnice zelo nehvaležna naloga, kajti trg je dokaj nepredvidljiv.«

Dokapitalizacija Save naj bi Merkurju, po vaših besedah spomladi, zagotovila zadosten kapital za dve leti razvoja. Boste kljub temu ob bolj razumevajočem lastniku kmalu predlagali novo, prvotno predlagano dokapitalizacijo?

»V trenutno začrtani strategiji razvoja nimamo predvidene dokapitalizacije. Glede na slabe izkušnje s povečevanjem kapitala smo predvideli večji obseg financiranja prek leasinga, tako da bomo tudi brez dodatnega kapitala lahko realizirali vse načrtovane naložbe v prihodnjih letih. Teh naložb bo v Sloveniji ter na tujih trgih v petih letih skupaj skoraj 400 milijonov evrov.«

Za poslovne rezultate lanskega leta je še prezgodaj, verjetno pa imate že podatke o prometu v zadnjih, za trgovce najpomembnejših mesecih. Smo Slovenci tudi tokrat dobro zapravljali?

»Tudi prodaja v decembru je bila za Merkur ugodna, kot je to veljalo celo leto. V maloprodaji nam je uspelo povečati prodajo skoraj za četrtino ob približno enakem obsegu prodajnih površin, kar je vsekakor tudi dober kazalnik – tako ugodne ponudbe kot tudi visoke potrošnje prebivalstva.«

Kateri so konkretno najpomembnejši projekti leta, ki se začenja?

»Leto 2007 bo investicijsko najbolj zahtevno do sedaj, saj načrtujemo odprtje ali vsaj začetek gradnje kar desetih trgovskih centrov s prek 80 tisoč kvadratnimi metri prodajnih površin. Mrežo trgovskih centrov bomo širili tako v Sloveniji z izgradnjo nadomestnih lokacij ter v Srbiji, Hrvaški in Bosni. Ob teh aktivnostih pa seveda želimo zopet za kakšen korak dodatno utrditi vlogo največjega trgovca s tehničnim blagom v tem delu jugovzhodne Evrope. S temi vlaganji nadaljujemo tradicijo, da je Merkur vsakih pet let še enkrat večji. Če smo lani realizirali milijardo evrov prodaje in s tem postali četrta največja skupina v Sloveniji, smo pred petimi leti prodali za 500 milijonov evrov, še pet let prej pa okoli 250 milijonov. Tudi zaposlenih nas je v Skupini Merkur že prek 4.000, pred desetimi leti pa trikrat manj oziroma 1.300.«