Zdravje brez lonca

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Nasveti / torek, 9. januar 2007 / 05:00

Frida in Anton Švagan iz Trzina sta živela povsem vsakdanje življenje, a hude zdravstvene težave so ju začele opominjati, da njune življenjske navade le niso takšne, kot bi morale biti. Ker se je njuno zdravje slabšalo, vse bolj številna zdravila pa niso pomagala, sta se odločila za korenito spremembo. Svoj pester jedilnik sta zamenjala za surovo hrano in ob svežem sadju, solati in oreščkih zdaj vztrajata že leto in pol.

Zakaj sta se odločila za takšno življenjsko spremembo?

»Imela sva večje zdravstvene težave, redno sva morala obiskovati zdravnike, dobivala sva različna zdravila, a nič ni pomagalo. Vse slabše je postajalo! Stanje je bilo porazno, zato sva se preprosto odločila, da tako ne gre več in začela sva iskati možnost, kako bi lahko nehala jemati vsa ta zdravila in si izboljšati počutje. In ravno v tistem obdobju nama je v roke prišel neki članek o gospe, ki je imela podobne težave in je rešitev našla v knjigi »Hočeš biti zdrav? Proč s kuhinjskim loncem!«. Ko je učenec pripravljen, takrat učitelj pride, pravijo, in za naju je bila zares prav ta knjiga ključnega pomena. Danes lahko rečeva, da so bile vse zdravstvene težave za naju pravzaprav sreča.«

Verjetno takšen preskok ni preprost?

»Že po dvajsetih straneh te knjige sva spoznala, da je to prava rešitev najinih težav in na hitro sva se odločila, da prenehava jesti kuhano hrano. Rekla sva si, da bova presno jedla le tri mesece, nato pa spet po starem. Bistvo je v tem, da je treba najprej preklopiti v glavi in razčistiti cel kup stvari. Seveda sprememba ni enostavna, saj ima človek veliko željo po kuhani hrani in okusih, s katerimi je živel vse življenje. A ko človek prebere takšno knjigo, dobi povsem druga obzorja in če se imaš dovolj rad, ni več tako težko. Vse je v glavi, midva sva se preprosto odločila.«

Kako se je telo odzvalo na presno hrano?

»Na presno hrano je najbolje presedlati tako, da začnemo s tremi dnevi posta, nato pa s sadjem in v treh tednih se telo že precej očisti in ne čutimo več lakote, za popolno očiščenje pa je potrebnih od nekaj mesecev do nekaj let, odvisno pač, koliko je naše telo že zastrupljeno. Midva sva s hrano grešila 60 let! Najprej sva imela nekaj težav s tem čiščenjem, s prebavo in vrtoglavicami, a česa hujšega ni bilo. Po treh mesecih, ko so bili rezultati že zelo dobri, sva spet začela jesti takšno hrano kot prej in vse težave so se vrnile. To je bil za naju dovolj dober dokaz, da sva se odločila prav, zato zdaj že poldrugo leto jeva le presno in ne namerava več jesti kuhane hrane.«

Kakšne spremembe sta opazila v tem obdobju?

»Čeprav nikoli nisva bila debela, sva kar precej shujšala – za 13 oziroma 18 kilogramov. Glavno je, da v vsem tem času nisva bila niti en dan bolna, nobenega zdravila nisva zaužila in niti enkrat nisva bila pri zdravniku. Laboratorijske raziskave so pokazale, da se je najino zdravstveno stanje izrazito izboljšalo. Počutiva se močna in polna energije, le kadar imava hudo čiščenje, se naju loti kakšna vrtoglavica. Zelo veliko hodiva na sprehode in tudi v hribe in nikoli nisva utrujena tako kot prej, čeprav pojeva le kakšno jabolko.«

Kakšen je vajin jedilnik?

»Dan navadno začneva z enim ali dvema jabolkoma, nato pojeva še kakšen sadež, za kosilo sledi velika skleda solate, ki ji izjemoma dodava kuhano lečo ali kaj podobnega, pa spet sadje, vmes pa oreščki, semena in suho sadje ter doma stisnjeni sadni in zelenjavni sokovi. Izjemoma se pregrešiva s kakšno kavico, če pridejo obiski, ali piškotom, kosom kruha. Sicer pa mesa in kuhane hrane ne pogrešava preveč.«

Vas ne skrbi, da bi se prenajedli sadja?

»Sploh ne. Tega se ne moreš prenajesti.«

V čem je torej bistvo surove hrane?

»Presna hrana je naravna, živa hrana. S kuhanjem hrane vitamini sicer ostanejo, uničijo pa se encimi, ki so neke vrste energija hrane in takšna hrana postane mrtva. Če bi se ljudje zavedali, kaj vse jedo, bi o marsičem veliko bolje razmislili. Povsod je polno sladkorja, maščob in dodatkov, ki telo le zastrupljajo. Jesti seveda moramo, a le toliko, da telo lahko funkcionira, saj se je telo sposobno zdraviti samo. Vse, kar telo zares potrebuje, dobimo v sadju in drugi surovi hrani. Sadje se prebavi v petnajstih minutah in da telesu energijo takoj. Za njegovo prebavo rabimo le deset odstotkov energije, kar pomeni, da je kar 90 odstotkov dobi telo. Pri mesu so odstotki ravno obrnjeni. Hrano ljudje kuhamo šele kakšnih deset tisoč let in to ni naravno.«

Kaj pa priporočila, da je dobro dnevno zaužiti vsaj en topel obrok?

»Midva ne uživava nič toplega, tudi čaja ne. Drživa se načela iz te knjige, ki pravi: 'Če hočeš biti zdrav, jej presno, če hočeš dolgo živeti, jej mrzlo'. Naši predniki so vse od prazgodovine naprej jedli surovo in mrzlo hrano, ko pa smo začeli kuhati, so se začele bolezni. Kuharske knjige, reklame za hrano, oddaje s kuharskimi mojstri so samo zato, da prepričujejo ljudi, da kupujejo. Ampak to mora vsak razčistiti sam pri sebi.«

Ali ne drži, da ljudje dosegamo višjo starost tudi zaradi boljše prehrane?

»Danes živimo dlje zaradi medicine, ki nam umetno podaljšuje življenje, ampak življenje okoli zdravnikov in na berglah gotovo ni tisto, kar si želimo. Pravo življenje je vitalno življenje, s počutjem, ki nam omogoča gibanje in aktivnosti, ne pa težave, s katerimi se 70 let stari ljudje komaj premikajo. Smisel življenja je v tem, da si poln energije tudi v starosti, da si zdrav! Vsaka bolezen je opozorilo telesa, da preveč grešimo, a takrat še ni prepozno. Znaki, ki nas opozarjajo na nepravilno prehrano, so tudi prekomerna teža, slab vid ali sluh, nerodnost, pomanjkanje energije, potreba po popoldanskem počitku in drugo.«

Kako je vajino spremembo sprejela okolica?

»Na to so se že navadili. Če se kdaj dobimo na kakšnem praznovanju, vsi jedo pečenko, midva pa sadje. In ko plešemo, se vsi okoli naju potijo, midva pa ne. Drugi se temu niso pripravljeni odrekati, ker to je odrekanje. Vidiš hrano, ki si jo toliko let jedel in je imela vedno dober okus, a tega ne dobiš. Ljudi ne moreva prepričevati, ker se mora vsak odločiti sam, lahko pa jim poveva svojo izkušnjo. Vse, kar govoriva, sva preizkusila na svojem telesu. Tudi to, da sva po postu spet poskusila jesti normalno, pa so se težave vrnile.«