Zvesti Gorenjskemu glasu

Besedilo: Dina Kavčič
Kategorija: Zanimivosti / petek, 5. januar 2007 / 05:00

Leto 2007 je za Gorenjski glas zelo pomembno, saj smo z Vami že 60 let. Nekateri ste že dolgo naši naročniki, za kar smo Vam hvaležni. Odločili smo se, da bomo v prihodnjih številkah predstavili najbolj zveste naročnike. Tokrat predstavljamo Franca Vovka iz Lesc.

Franc Vovk, po domače Vovkov ata, se je rodil 5. maja 1914 na Češnjici pri Podnartu. Odraščal je na kmetiji v družini z devetimi otroki. Ker življenje ni bilo lahko, ni mogel na gimnazijo in se je izučil za strojnega ključavničarja. Po vrnitvi od vojakov je zaradi težkih pogojev za zaposlitev zamenjal več služb, medtem pa kupil zemljišče za gradnjo stanovanjske hiše v Lescah. Že od nekdaj mu je bila pri srcu Ivanka Potočnik – Turkova Johanca iz Rovt pri Podnartu, ki pa se z njim ni hotela omožiti, preden ni bila hiša zgrajena. 20. januarja 1941 je bila hiša dokončana, Franc in Ivanka pa poročena. Čez leto dni se je rodil sin Franci, čez dve leti pa še hčerka Vida. Franc je leta 1944 odšel v partizane, kjer je le za las ušel smrti, saj je kroglo, namenjeno njemu, prestregla vejica na smreki pred njim, vsem devetim partizanom iz postojanke pa se je še pravočasno uspelo rešiti. Konec vojne je pričakal mirneje, kot bobnar v divizijski godbi. Po vrnitvi domov je bil do upokojitve zaposlen kot obratovodja orodjarne v Verigi v Lescah, poleg tega pa je bil do nedavnega deloval na več področjih v Lescah, za kar je prejel številna priznanja. Najbolj si je prizadeval za zasnovo in izgradnjo rekreacijskega centra in kampa Šobec ter za ustanovitev Turističnega društva Lesce, ki še danes zelo uspešno delujeta. Hči Vida pravi, da je bil Gorenjski glas pri hiši, odkar pomni. Rada ga je brala vsa družina. Tudi sedaj žal že pokojna mama Johanca, ki ga je zadnja leta svojega življenja prebirala s povečevalno lupo. Leta 2001 sta zakonca Vovk praznovala biserno poroko v krogu svoje družine, ki poleg že omenjenih sina in hčere šteje še štiri vnuke in štiri pravnuke: Jero, Emo, Nejca in Filipa. Francu Vovku želimo vse dobro, predvsem pa veliko zdravja in se mu zahvaljujemo za dolgoletno zvestobo Gorenjskemu glasu.