Jelka Strojan s hčerkami Danijelo, Jasno in Samanto.

Verjamemo predsedniku Drnovšku

Strojanova družina je v novem bivališču na Rojah mirno preživela božične in novoletne praznike.

Roje pri Ljubljani – V ponedeljek, na prvi dan novega leta 2007, med deveto in deseto uro dopoldne je bilo okrog novega prebivališča romske družine Strojan na Rojah pri Ljubljani mirno. Prišel sem nenapovedano, prepričan v novinarsko srečo. Po kljukanju na vhodna vrata se je le odprlo okno in Miha Strojan me je vprašal, kaj želim. Ko sem mu pojasnil, od kod prihajam in zakaj, mi je verjel in pojasnil, da so šli zaradi silvestrskega večera kasneje spat in so podaljšali počitek. Vrnem naj se čez pol ure, ko bo pokonci tudi mama Jelka, ki bo najbolje znala odgovarjati na moja vprašanja.

Čez pol ure me je mama Jelka že čakala v sobi, ki jo je krasilo božično drevesce. Ena od hčera mi je postregla s kavo, mama pa je povedala, da so si na zadnji večer starega leta privoščili prazniku primerno hrano in bedeli dlje kot običajno.

»V tem bivališču, kamor se nas je preselilo 32 in smo z njim zadovoljni, smo si to lahko privoščili. V Ambrusu, kjer so nam podrli hiše na zemlji, ki jo je kupil pokojni oče Miha, to ne bi bilo mogoče. Ker smo zimo nameravali preživeti pod šotori, nam je hotel z zabojnikoma pomagati predsednik države dr. Janez Drnovšek, vendar so ga domačini grobo zavrnili in žalili. Predsednik je kljub temu vztrajal, se človeško in razumevajoče pogovarjal z nami ter nas prepričal, da nam želi iskreno pomagati. Ker smo mu verjeli in nam je tako svetoval tudi odvetnik Aleksander Čeferin, smo se preselili sem na Roje, kjer bomo počakali do spomladi, ko naj nam bi zagotovili stalno prebivališče. Predsednika spoštujemo. Žalostno je, da ga nekateri zato, ker je pomagal nam, sovražijo,« je povedala mama Jelka.

Že naprej sem se ji opravičil za vprašanje, koliko je stara in koliko otrok je rodila.

»Stara sem 55 let. Rodila sem 14 otrok, šest hčera in osem sinov, prvega pri šestnajstih letih. Pokojni oče Miha je določil, da bo po njegovi smrti poglavar družine sin Mirko. Tudi mene otroci zelo spoštujejo in me imajo radi.«

Ste verni, sem še vprašal Jelko Strojan.

»Katoličani smo, verujemo v Boga. V cerkev ne hodimo, vendar so vsi naši otroci krščeni.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / petek, 11. maj 2007 / 07:00

Pospešuje hitreje od avta

Najhitrejši slovenski atlet Matic Osovnikar se je zadovoljen vrnil s priprav v Ameriki, ob prihodu domov pa se je razveselil novega avtomobila.

Objavljeno na isti dan


Bled / ponedeljek, 10. december 2018 / 14:31

Posvoji zeleno drevo

Bled – V skladu s politiko trajnostnega razvoja so na Turizmu Bled začeli akcijo Posvoji zeleno drevo. Tako poskušajo najti nove lastnike za bodičaste smreke, ki v prazničnem decembru krasijo jezer...

Kranj / ponedeljek, 10. december 2018 / 14:30

Poročilo jih je negativno presenetilo

Računsko sodišče je revidiralo pravilnost poslovanja Varstveno-delovnega centra Kranj v letu 2016 in izdalo negativno mnenje, čemur se odgovorni v zavodu čudijo, saj so prepričani, da so v postopku re...

Kamnik / ponedeljek, 10. december 2018 / 14:23

Blagoslovili kapelico sv. Barbare

Kapelico svete Barbare, ki je nekdaj že stala pred tedanjo smodnišnico in varovala tamkajšnje zaposlene, je postavila Krajevna skupnost Kamnik – center, blagoslovil pa jo je ljubljanski nadškof in met...

Zanimivosti / ponedeljek, 10. december 2018 / 14:22

Na ogled tudi Miklavževi čevlji

V Krajevni knjižnici Žiri so minuli petek za uvod v praznični december odprli razstavo z naslovom Mali čevlji za velike praznike zbiratelja Franca Temelja.

GG Plus / ponedeljek, 10. december 2018 / 14:21

Na Karavankah branili severno mejo

Ob stoletnici bojev za našo severno mejo je kranjsko Društvo general Rudolf Maister s pomočjo nekaterih gorenjskih občin izdalo zbornik »Stražarji Karavank – Lojze Ude in boji za severno mejo«.