Verjamemo predsedniku Drnovšku

Strojanova družina je v novem bivališču na Rojah mirno preživela božične in novoletne praznike.

Roje pri Ljubljani – V ponedeljek, na prvi dan novega leta 2007, med deveto in deseto uro dopoldne je bilo okrog novega prebivališča romske družine Strojan na Rojah pri Ljubljani mirno. Prišel sem nenapovedano, prepričan v novinarsko srečo. Po kljukanju na vhodna vrata se je le odprlo okno in Miha Strojan me je vprašal, kaj želim. Ko sem mu pojasnil, od kod prihajam in zakaj, mi je verjel in pojasnil, da so šli zaradi silvestrskega večera kasneje spat in so podaljšali počitek. Vrnem naj se čez pol ure, ko bo pokonci tudi mama Jelka, ki bo najbolje znala odgovarjati na moja vprašanja.

Čez pol ure me je mama Jelka že čakala v sobi, ki jo je krasilo božično drevesce. Ena od hčera mi je postregla s kavo, mama pa je povedala, da so si na zadnji večer starega leta privoščili prazniku primerno hrano in bedeli dlje kot običajno.

»V tem bivališču, kamor se nas je preselilo 32 in smo z njim zadovoljni, smo si to lahko privoščili. V Ambrusu, kjer so nam podrli hiše na zemlji, ki jo je kupil pokojni oče Miha, to ne bi bilo mogoče. Ker smo zimo nameravali preživeti pod šotori, nam je hotel z zabojnikoma pomagati predsednik države dr. Janez Drnovšek, vendar so ga domačini grobo zavrnili in žalili. Predsednik je kljub temu vztrajal, se človeško in razumevajoče pogovarjal z nami ter nas prepričal, da nam želi iskreno pomagati. Ker smo mu verjeli in nam je tako svetoval tudi odvetnik Aleksander Čeferin, smo se preselili sem na Roje, kjer bomo počakali do spomladi, ko naj nam bi zagotovili stalno prebivališče. Predsednika spoštujemo. Žalostno je, da ga nekateri zato, ker je pomagal nam, sovražijo,« je povedala mama Jelka.

Že naprej sem se ji opravičil za vprašanje, koliko je stara in koliko otrok je rodila.

»Stara sem 55 let. Rodila sem 14 otrok, šest hčera in osem sinov, prvega pri šestnajstih letih. Pokojni oče Miha je določil, da bo po njegovi smrti poglavar družine sin Mirko. Tudi mene otroci zelo spoštujejo in me imajo radi.«

Ste verni, sem še vprašal Jelko Strojan.

»Katoličani smo, verujemo v Boga. V cerkev ne hodimo, vendar so vsi naši otroci krščeni.«