Glasba je večna, glasbeniki tudi

Zadnja letošnja Glasova preja z gostom, muzikologom dr. Francem Križnarjem je minila v znamenju sodobnih gorenjskih glasbenikov.

Gorenja vas – V prijetno glasbeno vzdušje je občinstvo na 90. Glasovi preji v četrtek zvečer v galeriji Krvina v Gorenji vasi uvodoma popeljala najmlajša med prisotnimi glasbeniki, obetavna violinistka Ana Julija Mlejnik iz Škofje Loke. Po izvrstni izvedbi 1. stavka iz Partite številka 2. J. S. Bacha je že tradicionalni mojster »predilnega vretena« publicist Miha Naglič k besedi povabil priznanega muzikologa, glasbenega esejista in kritika ter novinarja in urednika na Radiu Slovenija dr. Franca Križnarja. Že več kot 30 let so v središču njegovega študijskega in poklicnega zanimanja slovenski skladatelji in glasbeni poustvarjalci. O njih je izdal že več del, pred dobrim mesecem tudi knjigo Portreti gorenjskih glasbenikov, v kateri objavlja pogovore s 35 najvidnejšimi glasbeniki na Gorenjskem, tako ustvarjalci kot izvajalci, profesionalci in ljubiteljskimi glasbeniki, ki so nastajali od leta 1990 do 1992. Na Preji smo izvedeli marsikaj zanimivega o Križnarjevem znanstvenem in novinarskem delu, tudi njegovi glasbeni poti, za veselje, kot pravi, igra rog pri »škofjeloških simfonikih«, tamkajšnjem pihalnem orkestru, o njegovem nekoliko drugačnem pristopu k intervjuvancem, slovenski akademski glasbeni sceni, in pomenu, ki ga imajo naši odlični glasbeniki za slovenski narod … Spoznali pa smo tudi tako rekoč enciklopedično znanje o slovenskih glasbenikih preteklosti in današnjega časa. Na Preji smo srečali tudi nekatere znane gorenjske in slovenske glasbenike, tudi Križnarjeve sogovornike v knjigi, med njimi tržiškega glasbenega zanesenjaka Franca Šarabona, glasbenika Vena Dolenca, člana nekdanje postave Slovenskega okteta Petra Ambroža, skladatelja Alojz Ajdiča, ki je knjigi določil trajno vrednost in jo celo primerjal z znamenito sliko slovenskih skladateljev slikarja in glasbenika Saše Šantla. Spregovoril je tudi prof. Pavel Mihelčič, dekan Akademije za glasbo v Ljubljani, in poudaril pomen Križnarjevega dela kot enega redkih naših muzikologov, ki se ukvarjajo tudi s sodobnimi slovenskimi skladatelji in glasbeniki, ki že v študentskih letih na akademiji kažejo, da se nam obeta še lepa glasbena prihodnost. Daljši zapis o preji bomo objavili v Snovanjih prvi petek v novem letu.