Državni svet se slabše sliši

Prispevek Državnega sveta k demokratičnosti je velik, vendar se njegov glas slabše sliši, pravi njegov predsednik Janez Sušnik.

Ljubljana - Državni svet je dobro opravil svoje delo, je skupaj s predstavniki različnih skupin predstavil delo drugega parlamentarnega doma v iztekajočem se letu. Skozenj je šla vsaka zakonodajna pobuda, prizadevali so si za dobre zakone, kljub temu pa so kar šestkrat vložili veto na zakone, sprejete v državnem zboru. Poslanci so prisluhnili le tistemu o vinu, vse druge zakone pa pozneje znova izglasovali, je povedal predsednik Janez Sušnik.

Opazna je mednarodna dejavnost državnega sveta, pomembno vlogo ima pri zastopanju interesov civilne družbe. Janez Sušnik je nanizal več tematskih posvetov, s katerimi je državni svet opozarjal oblast na probleme slovenske družbe. Varstvo pred hudourniki, droge, trajnostni razvoj, nasilje nad starejšimi, obnovljivi viri energije, verske skupnosti, enake možnosti so le nekatere od tem, o katerih so razpravljali to leto. Že februarja so opozorili tudi na težave romske skupnosti in terjali, da je treba to vprašanje zakonsko urediti. »Če bi že tedaj upoštevali naše pobude, se morda ti problemi pozno jeseni ne bi tako razplamteli,« je dejal Sušnik in dodal, da je vlada pred kratkim predlagala zakon o romski skupnosti. Eden od posvetov se je dotaknil tudi državnega sveta samega. K besedi o dvodomnosti so povabili tudi predstavnike iz Francije, Češke in Nemčije. Predsednik Sušnik je izrazil obžalovanje, da se o posvetu ni dovolj slišalo v javnosti, čeprav so sodelovali ugledni domači strokovnjaki in čeprav je v Slovenijo prišel drugi človek francoskega parlamenta.

Svoje delo so predstavili tudi predstavniki skupin lokalnih interesov, negospodarskih dejavnosti, delodajalcev in delojemalcev ter kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev. Dr. Zoltan Jan je spregovoril o azbestnem zakonu, za katerega so državni svetniki izglasovali veto, ta teden pa je bil znova izglasovan v državnem zboru. Če neka tovarna služi z dejavnostjo, ki ima usodne posledice na zdravje ljudi, mora socialna država prevzeti odgovornost zanje, je prepričan državni svetnik. Dejal je še, da državni svet skuša vplivati na izboljšanje zakonov, in kjer se ni upošteval njihov glas, so pozneje nastopile težave.

Vetov bi bilo lahko manj, če bi poslanci že prej prisluhnili mnenju državnega sveta, je še menil predsednik Janez Sušnik, ki nasprotuje težnjam, da bi se državni svet kar ukinil. Predlaga, da bi se njegove pristojnosti razširile z možnostjo, da vlaga neposredne amandmaje.