Streho imata, a doma ne

Besedilo: Stojan Saje
Kategorija: Zanimivosti / petek, 15. december 2006 / 05:00

Po prisilni izselitvi iz stanovanja v Kranju sta Lojze in Ivana našla zavetje v Tržiču. Nad njima visi breme iz preteklosti.

Tržič – Nekdaj je bil Lojze delavec v veliki kranjski tovarni. Imel je družino in dom. Po ločitvi se je zdravil zaradi duševne bolezni in se leta 1989 upokojil kot invalid. Pozneje je doživel še veliko hudega.

»Iz socialnega stanovanja v Kranju sem se spomladi 1991 preselil v Spodnje Duplje. Tam je stanovanje uničil požar, zato sem isto leto prišel k očetu Stanetu na Kidričevo 26 v Kranju. Pri njem je živela ženska, ki je skrbela zanj. Leta 1993 se je k meni priselila prijateljica Ivana. Z očetom nisva bila v najboljših odnosih. Ko se je odselil k mojemu bratu, sem njegovi skrbnici prepovedal bivati v stanovanju. Tožila me je zaradi odvzema posesti. Sodišče v Kranju je zahtevalo vrnitev njenih predmetov, ki jih je odpeljala ob prisotnosti policije. Poravnati bi moral tudi stroške postopka, a sem po očetovi smrti leta 1994 komaj zmogel plačila stanarine. Več let sem si zaman prizadeval, da bi postal najemnik stanovanja. Mestna občina Kranj me je tožila za izselitev in 15. marca 2004 izvedla prisilno izselitev,« se spominja Lojze Potočnik črnih dni.

Z Ivano sta čez noč ostala brez vseh premičnin in strehe nad glavo. Dva meseca sta prebila v neki šupi pri kranjskem stadionu. Nato jih je za dva meseca vzela k sebi Ivanina znanka v Bistrici pri Tržiču. Od 19. julija do 2. avgusta 2004 sta spala kar na seniku. Upravo Občine Tržič sta sicer prosila za dodelitev socialnega stanovanja, a ga doslej še nista dobila. Krajši čas sta bila v privatnem stanovanju na Koroški cesti, oktobra predlani pa sta najela privatno stanovanje v Čevljarski ulici v Tržiču. Tam imata majhno kuhinjo, sobo in kopalnico.

»Najemnina za staro in vlažno stanovanje je visoka. Z obema pokojninama dobiva blizu 150 tisočakov, za življenje pa ostane manj kot pol. Ob tem naju izčrpavajo stara bremena. Sodišče v Kranju je 16. avgusta 2005 izdalo izvršbo za izterjavo dolga, ki je narasel na 2.866.000 tolarjev. Banka je sicer obema odobrila po 30 tisočakov limita, a ne vem, kdaj bova lahko sploh odplačala dolg in obresti. Letos so nama vzeli dodatka za rekreacijo – skupaj čez 150 tisočakov, Ivana pa ima blokirano tudi bančno kartico. Če ne bi dobila v Centru za socialno delo Tržič naročilnic za hrano, ne bi mogla preživeti. Še težje je, ker Ivana kot sladkorna bolnica potrebuje dietno hrano. Želiva si vsaj, da bi dobila od občine cenejše socialno stanovanje. Vse to morava preživljati, ker nisva imela denarja za odvetnika. Sama sva se branila na sodišču, kjer so verjeli krivemu pričanju. Poleg tega je v sodbi iz leta 1993 velika napaka. Omenjajo stanovanje na Kidričevi 16 v Kranju, kjer pa nisva nikdar bivala,« razkriva Lojze domnevne krivice, zaradi katerih oba trpita še sedaj.