Milena Miklavčič že načrtuje nove knjige pravljic: "Zgodb je v predalu še nič koliko. Če bi izdala vsako leto vsaj eno knjigo, bi morala živeti tja do stotega leta, haha." (Foto: Polona Mlakar Baldasin)

Nove zgodbe iz Zakajčkove ulice

Nova knjiga pravljic z naslovom Pri hrastu na levo avtorice Milene Miklavčič iz Žirov.

Milena Miklavčič iz Žirov je pred kratkim v samozaložbi izdala drugo knjigo pravljic z naslovom Pri hrastu na levo. Avtorica, ki ta čas piše kriminalko, za Gorenjski glas že skoraj 15 let pripravlja tudi Usode, v katerih opisuje krutosti življenja. »Zgodbe ljudi se me zmeraj zelo dotaknejo. Pravljice so potem tista protiutež, ki me spet spravijo v ravnovesje. Pa še nekaj je; kljub mojim letom sem še zmeraj velik otrok po duši, nenazadnje tudi zato, ker so bili časi, v katerih sem odraščala, polni hrepenenja in neizpolnjenih želja.« Pred enajstimi leti je izdala prvo knjigo pravljic Abeceda iz Zakajčkove ulice, ki je bila takoj razprodana. V pravljicah so nastopali otroci in odrasli iz njihove oz. Zakajčkove ulice, nastale pa so z željo, da bi hčerko navdušila za branje.

Kdo je »krivec« za drugo knjigo pravljic, ki prinaša nove zgodbe iz Zakajčkove ulice?

»Razlogi niso bili ravno pravljični. Spomladi je zbolel sin in to me je zelo potrlo, mogoče bolj, kot sem si sploh upala priznati. Če pa je človek žalosten, nima nikakršne želje po pisanju za otroke. Jeseni se je vse dobro izteklo in sem začela razmišljati, da si ti, novi, zelo vedri in lepi občutki, zaslužijo, da jih obeležim na kakšen poseben način. Nekaj pravljic sem že imela pripravljenih, peščico sem jih še dodala.«

 

Od kod ime Zakajčkova ulica in kje se pravzaprav nahaja?

»Zakajčkova ulica je naša ulica. Tudi imena otrok so ista, le nekaj odraslih imen je izmišljenih. V moji fantaziji so se rodile le vragolije čričkov, Duhca, Spančka Zaspančka, tudi teta Mica, dobra duša, ki jo imajo otroci srčno radi, je delno resnična, delno izmišljena. Pozorni bralci pa bodo opazili, da nisem idealizirala odraslih: tudi njim se v zgodbah kdaj ni ljubilo česa narediti, bili so leni, sitni, tečni. So taki, kot smo starši tudi v resnici. Imena za ulico res ni bilo težko izbrati. Otroci so, z menoj vred, po naravi silno radovedni. Nenehno sprašujejo, zakaj to, zakaj ono in če kakšen dan slučajno ne, se že zdi, da je z njimi nekaj narobe.«

 

O čem pripovedujejo zgodbe?

»Predstavljajte si, da vaš otrok ne mara več poslušati pravljice o Rdeči kapici. Potem tuhtate, kaj bi naredili, da bi ga zvečer vseeno uspavali. In na koncu vam pade na pamet, da bi bilo dobro iz kakšnega, na videz nepomembnega dogodka, ki se je zgodil čez dan, narediti mega pustolovsko zgodbo, v kateri je otrok glavni junak. Na primer: Tanjo je bolel zobček, ker ji je babica zmeraj nosila sladkarije. Če bi ji govorila, da ne sme vsega nesti v usta, kar vidi, me ne bi niti slišala. Toda skozi zgodbo se je, nenadoma, vse videlo drugače. Pa tudi učinek je bil takojšen.«

 

S čim, menite, bi mlade danes lahko navdušili za branje knjig?

»Samo en način je. Da bi starši ob prihodu domov ugasnili televizor in tudi računalnik. Pa se posvetili otroku, šli na sprehod in skupaj brali knjige. Pospravljanje zmeraj počaka, konec koncev tudi kuhamo lahko z otrokom. Žal pa se dogaja, da je okoli nas vedno več osamljenih otrok. Ko grem v knjižnico in poslušam otroke, ki prosijo, za čimbolj tanko knjigo s čim več ilustracij, me boli srce. Na vsebino le-te, očitno, ne mislijo več, da bo le čim prej prebrana.«

 

Kaj ste vi brali kot majhna deklica?

»Danes se sliši smešno, vendar je mama knjige, ki sem jih nosila iz knjižnice, nenehno skrivala pred menoj. Menda zato, da sem počela še kaj »pametnega«. Imela sem bolj fantovski okus, saj sem že zelo zgodaj predihala celega Karla Maya. Ustvarjala pa sem si tudi lastno knjižnico, saj sem za spise, poslane na tekmovanja, dobila veliko knjižnih nagrad. Od vseh knjig so mi bili najljubši Ptički brez gnezda.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / ponedeljek, 21. november 2016 / 10:41

Jubilej gorskih reševalcev

Društvo Gorska reševalna služba Kranj, ki ima danes enainpetdeset aktivnih članov, gorskih reševalcev prostovoljcev, je praznovalo sedemdesetletnico.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / torek, 20. februar 2007 / 06:00

Podarjeno za vedno

Ti nisi več najina hči, ti si pokvarjenka, kurba, razočarala si naju. Izdala si najine načrte, upanja, najin trud.

Kranj / torek, 20. februar 2007 / 06:00

Skupaj za pet milijonov evrov

Kranj – V začetku minulega tedna je Regionalno razvojno agencijo Gorenjske (BSC Kranj) obiskala 11-članske delegacija iz pokrajin Ravenne in Ferrare. Cilj sestanka je bil, da se v...

Slovenija / torek, 20. februar 2007 / 06:00

Urediti upravljanje Blejskega otoka

Ljubljana - Konec tedna je poslanka LDS Majda Širca ministru za kulturo dr. Vasku Simonitiju poslala javni poziv v zvezi z upravljanjem Blejskega otoka. V njem opozarja, da jo moti...

Slovenija / torek, 20. februar 2007 / 06:00

Računsko sodišče o vrtcih

Ljubljana - Računsko sodišče je pod drobnogled vzelo stanje v slovenskih vrtcih. V revizijskem poročilu za obdobje od leta 2003 do 2006 je ugotovilo, da so starši in otroci zadovol...

Slovenija / torek, 20. februar 2007 / 06:00

Letos devet državnih proslav

Ljubljana - Vlada je na zadnji seji potrdila koledar letošnjih državnih proslav. Dve sta že mimo, januarska dobrodošlica evru in februarski kulturni praznik, sledijo pa še 27. apri...