Plače niso edino merilo

Pokojnine so se z novembrsko uskladitvijo zvišale za en odstotek, a lahko bi se še več, če bi jih usklajevali samo z gibanjem plač.

Kranj – Po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se pokojnine usklajujejo z gibanjem plač dvakrat na leto, prvič februarja in drugič novembra, pri tem pa jih je novembra treba uskladiti za nazaj, to je od 1. januarja dalje. Novembra se pokojnine lahko povečajo za toliko odstotkov, kolikor je povprečna plača v prvih devetih mesecih zrasla v primerjavi s povprečjem minulega leta, vendar pa pri tem velja omejitev. Povečajo se lahko le za toliko odstotkov, da povprečno povečanje najnižje pokojninske osnove ne preseže z jesensko napovedjo ocenjenega povečanja povprečne plače v tekočem letu v primerjavi z letom prej. Za razumevanje je to malo bolj zahtevno, a poglejmo to na letošnjem primeru.

Po podatkih državnega statističnega urada je povprečna bruto plača v obdobju januar–september znašala 284.170 tolarjev in je bila za 2,5 odstotka višja od lanskega povprečja. Če bi pri uskladitvi pokojnin upoštevali celotno povečanje plač, bi letošnja povprečna mesečna najnižja pokojninska osnova znašala 109.464 tolarja in bi bila za 6,6 odstotka višja od lanskega mesečnega povprečja. Ker bi s tem presegla napoved iz jesenskega poročila urada za makroekonomske analize in razvoj o letošnjem petodstotnem povečanju bruto plač, je bilo pokojnine in druge denarne dajatve možno od 1. januarja dalje povečati le za en odstotek. Upokojenci so torej z novembrskim izplačilom prejeli za en odstotek višjo pokojnino in še poračun za deset mesecev. Državna pokojnina znaša po novembrski uskladitvi 35.918 tolarjev, kmečka 45.841 in kmečka borčevska 91.683, najnižja pokojninska osnova 107.862 tolarjev in najvišja 431.449, osnova za odmero dodatnih pravic 88.546 tolarjev in limit za del vdovske pokojnine 17.288 tolarjev.