Otrok naj bo vrednota

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / petek, 24. november 2006 / 05:00

Majda Erzar, generalna direktorica direktorata za družino na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je ob sodelovanju skupine strokovnjakov izdelalo strategijo za dvig rodnosti v Sloveniji. Med ukrepi zanjo je v javnosti največ prahu dvignil predlog, da bi plačevali splave in s tem dosegli, da bi jih bilo manj.

Kako ste nameravali s plačljivostjo splavov te zmanjšati in povečati rodnost? Strokovnjaki namreč trdijo, da se je število splavov v zadnjih desetletjih občutno zmanjšalo, rodnost pa se na ta račun ni prav nič povečala.

»Splavov imamo še vedno osem tisoč na leto. Ukrep, ki ga predlagamo, ni le plačljivost splavov in s tem njihovo zmanjšanje, pač pa ustrezen sistem pomoči nosečnicam, ki so pred odločitvijo za splav. Predstaviti jim je treba, kakšne pomoči obstojijo na socialnem področju, namestitve v materinski dom ali kake druge začasne rešitve. Gre torej za pomoč nosečnicam, ki bi se morda odločile obdržati otroka, če bi jim kdo priskočil na pomoč z ustreznimi socialnimi storitvami.«

Ideja o tem, da bi morali splave poslej plačevati, je sprožila veliko polemik, ena se dotika tudi ustavnega določila o svobodnem odločanju o rojstvu otrok?

»Mi v to pravico, ki v ustavi obstaja v pozitivnem smislu, z ničimer ne posegamo. Eden od predlaganih 44 ukrepov za dvig rodnosti je tudi, naj bi se splav plačal. Ali bo ta ukrep obstal v strategiji, ali bo spremenjen ali dopolnjen, je stvar resornega ministrstva, da se o njem izreče. Tu gre v nekem smislu tudi za neke vrste socialno nepravičnost. Medtem ko morajo po eni strani za zdravljenje neplodnosti pari (bodoči starši) kar veliko prispevati, država na drugi strani omogoča določene storitve (splav), brezplačno, v primeru, ko gre za povečanje rojstev, pa je to plačljivo.«

Je torej ukrep usmerjen k temu, da bi se nosečnica odločila, da ob ustrezni psihosocialni pomoči rodi in da nemara da otroka ob rojstvu tudi v posvojitev?

»Nikakor ne bi želeli nosečnic k temu nagovarjati. Mi že imamo sistem rejništva in posvojiteljstva, ki bi ju želeli dograjevati, a ne na tak način. Ne gre za to, da bi žensko, ki si ne more privoščiti, da bi imela otroka, v nosečnosti nagovarjali k oddaji v posvojitev. To je preveč tvegano, gre za zelo občutljivo področje, kjer je stvari vedno treba obravnavati individualno. Ker poznamo zgolj dokončno, popolno posvojitev, s katero se pretrgajo vsi stiki in pravice iz dednega prava, to nikakor ne sme biti kot nekakšna »trgovina«. Vsako stvar je treba individualno obravnavati, otroka staršem vzameš samo enkrat. «

S katerimi ukrepi, ki so ob tej polemiki ostali v senci plačljivosti splavov, pa bi resnično lahko dosegli, da bi se v Sloveniji rodilo več otrok?

»Žal nam je, da je ukrepe, ki so na področju lažjega usklajevanja poklicnega in družinskega življenja ter izboljšanja razmer za družine in za tiste z več otroki, sedaj zasenčil en sam, povezan s plačevanjem splavov. Gre namreč za zelo dobre ukrepe, ki bi olajšali mladim staršem in družinam, da bi se tudi zaradi ekonomskih razmer lažje odločali za otroke.«

Za kakšne ukrepe torej gre?

»Kar zadeva izboljšanje razmer za mlade družine in družine z več otroki, gre za uvedbo premij za zgodnejše odločanje o rojstvu otrok, za zmanjšanje plačila vrtca, postopno zniževanje cen programov, spodbujanje delodajalcev za odpiranje internih vrtcev, spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja, zmanjševanje stroškov za učbenike in šolskih potrebščin, subvencioniranje šolske prehrane in šole v naravi, zmanjšanje stroškov prevoza v šolo, izenačenje regionalnih pogojev za stroške šolanja otrok, uvedbo dodatka za starše študente. Na

področju stanovanjske politike naj bi sprostili pogoje za najem stanovanja, zagotovili progresivno odvisnost državne premije od števila otrok, uvedli prvo družinsko stanovanje, zagotovili pogoje za zamenjave stanovanj, pospešili reševanje vlog za zazidljivost. Med ukrepi pokojninskega zavarovanja bi radi dosegli, da bi bila višina prispevkov delodajalca za to zavarovanje progresivno odvisna tudi od števila otrok, ki jih starša vzdržujeta. Zagotovili naj bi olajšave pri individualnem dodatnem pokojninskem zavarovanju. Stimulativen naj bi bil tudi davčni sistem. Uvedli bi skupno dohodninsko napoved, ukrep je tudi uvedba davka na nepremičnine, kjer naj bi se posebej upoštevalo število otrok, ki jih ima družina.«

Kakšne ukrepe predlagate glede usklajevanje poklicnega in družinskega življenja?

»Tu so spodbude delodajalcev, ki za polni delovni čas zaposlujejo mater, oz. očeta po preteku starševskega dopusta, v času, ko je največ odpovedi ali ni podaljšanja zaposlitve. Predlagamo spodbude delodajalcev za zaposlovanje staršev s krajšim delovnim časom. Tu so projekti za spodbujanje staršem naklonjenih prijaznih podjetij, kar že poteka (podeljevanje certifikata). Potrebno je prilagoditi tudi delovni čas vrtcev potrebam staršev. Odpraviti pa je treba tudi stereotipe o delu v gospodinjstvu. Vemo, da ima Slovenija največ žensk zaposlenih za poln delovni čas, zato je prav, da se v domača dela vključijo tudi moški in ne prepuščajo vsega dela materam. Ukrepi so tudi na zdravstvenem področju. Ne nazadnje je cilj strategije tudi vračanje družbe k osnovnim vrednotam: življenje, družina, otroci. Spodbujati bi morali, da postanemo družinam prijazna družba, naklonjeni bodočim potencialnim staršem, ki naj bi imeli občutek, da je otrok tudi neka vrednota v družbi.«

Predstavite, prosim, pobliže enega od ukrepov, denimo uvedba prvega družinskega stanovanja za mlade družine!

»Pristojni organ naj bi vzpostavil sistem, prek katerega bodo mlade družine dobile možnost zelo poceni najemniškega stanovanja za določen čas, z njim bodo imele minimalne stroške, tako da bi si lahko opomogle in bi po preteku tega časa samostojno reševale svoje stanovanjsko vprašanje. Stanovanja bodo razmeroma skromna, spodbujala bodo k samostojnemu reševanju stanovanjskega vprašanja s pomočjo stanovanjskih skladov, ministrstva za okolje in prostor, pa tudi posameznih občin. Če bi bilo stanovanj na trgu več, če se bo stanovanjski trg po uvedbi davka na to premoženje sprostil, bo njihova cena najbrž padla in bo zagotovljena večja dostopnost stanovanj za mlade. Gre za dolgoročen ukrep, saj stanovanj ni mogoče zagotoviti čez noč.«

Koliko otrok se nam še rodi in kje tičijo vzroki, da se zanje odloča vse manj ljudi?

»V letih 2004 in 2005 se nam je rodnost sicer nekoliko povečala, z 1,2 otroka na žensko smo prišli na 1,26. To je le malenkosten napredek, z okoli 17 tisoč na 18.157 rojstev v minulem letu. Trenutno rojeva populacija, ki je imela čez 30 tisoč otrok, se pravi, da rojeva okoli 15 tisoč žensk. Ob današnji rodnosti 18 tisoč otrok letno pomeni, da bo v prihodnje rojevala generacija zgolj 9 tisočih žensk. Vzrokov, zakaj se rodnost zmanjšuje, je kar veliko. Med objektivnimi vzroki lahko

navedemo pomanjkanje stanovanj, problemi s prvo službo in s službo za nedoločen čas, nizki prihodki, naraščajoča tekmovalnost na delovnem mestu, problematika zaposlovanja žensk v rodni dobi, usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Subjektivni razlogi pa so sprememba pričakovanj glede kvalitete življenja, umikanje od nepreklicnih obvez, kasnejše odločanje za rojstvo otrok, razširjena doktrina odgovornega starševstva, zakoreninjenost norme majhne družine. Obstajajo pa tudi povsem socialni razlogi, zakaj se mladi ne odločajo za otroke.«

Obstaja kak številčni cilj, koliko bi želeli povečati rodnost v prihodnjih obdobjih?

»Ne, tega ne more biti. Imeti otroka je individualna odločitev para, država pa naj ob tem z določenimi ukrepi pomaga in jim to omogoči. K temu bi radi pripomogli tudi dolgoročno, s spreminjanjem vrednostnih norm, s tem, ko se pri ljudeh ustvarja občutek, da so otroci bogastvo, vrednota, naša skupna prihodnost, zavedanje, da če otrok ne bo, tudi naša družba nima prihodnosti. Evropa zelo opozarja na vzdržnost našega pokojninskega sistema, priseljevanje ne reši vsega in majhen narod tudi »prenese« manj priseljencev kot večmilijonski, naša rodnost je čisto na repu, poleg tega se nam prebivalstvo zelo hitro stara. Vse to naši prihodnosti ne obeta nič dobrega. Vedno smo bili ponosni na svojo identiteto, da smo preživeli v Avstro-Ogrski, demografi nas pa sedaj resno opozarjajo, da bo ob okoliščinah, ki jih omenjam, to v prihodnje težko.«