Bo nova GZS Feniks ali le pogorišče

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 24. november 2006 / 05:00

Danes začne veljati nov statut GZS, po katerem postaja to zbornica s prostovoljnim članstvom, ki bo komercialno orientirana.

Ljubljana – V sredo popoldne je po večmesečnih usklajevanjih skupščina Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) praktično soglasno sprejela nov statut, ki preoblikuje dosedanjo GZS po novem Zakonu o gospodarskih zbornicah. To najprej pomeni, da članstvo ni več obvezno in da bodo dosedanji člani lahko izbirali med to zbornico, ki skuša postati nekakšna krovna zbornica zbornic, ki bi nastale iz združenj in v regijah, ali iz GZS izstopi in ustanovi svojo zbornico. Pri normiranju nove zbornice je bilo potrebno najti ustrezno obliko oziroma kompromis med dvema zelo izrazitima težnjama: da GZS (p)ostane enotna močna in vplivna zastopnica gospodarstva, zlasti pri oblikovanju politike in zakonodaje v odnosu do države, ter druga zelo močna težnja po izstopih in zapiranju v okvir panožne ali celo regijske zbornice.

Nevarnost drobitve

Edina rešitev in kompromis je bil kar najširše odpreti različne možnosti organiziranja dosedanjega članstva, pri čemer naj bi združenja in območne zbornice postale povsem samostojne zbornice, ki jim bo do statusa pravne osebe manjkala le registracija, GZS pa bo skrbela predvsem za skupne naloge. Druga možnost je oblikovanje povsem samostojnih zbornic (kot so že storili trgovci), ki pa bodo le težko izpolnile pogoje reprezentativnosti, ki pomeni tudi pravico do deleža sredstev in premoženja GZS. Za popolno izpeljavo krovne vloge nove GZS pa se celo v statutu predlaga zakonodajalcu dopolnitev Zakona o gospodarskih zbornicah, ki naj bi odprle možnost, da GZS postane zveza zbornic. Praktično edino razpravo o organiziranju je prispeval Vasilij Prešern, direktor Acronija iz Jesenic, ki je posvaril pred drobljenjem zbornic, saj gospodarstvo potrebuje v odnosu do države, za socialni dialog ter promocijo v tujini močno in enotno zbornico. Članarino bodo plačevali le na en naslov. Statut GZS je bil sprejet praktično soglasno z enim glasom proti.

Zamenjali predsednika Jožka Čuka

Precejšnjo zadrego pa je na sredini skupščini GZS predstavljal način, kako uresničiti pobudo večine članov upravnega odbora, da dosedanji predsednik GZS Jožko Čuk zaradi svoje neučinkovitosti in celo zaviranja preobrazbe GZS odstopi. Čuk namreč pobude na upravnem odboru ni sprejel, Janez Bohorič, predsednik skupščine GZS, pa je s precejšnjim prizadevanjem, da odstavitev izpeljejo na kulturen način, to izpeljal v obliki amandmaja k statutu, po katerem s sprejemom statuta preneha mandat dosedanjemu vodstvu GZS. Amandma je bil soglasno sprejet. V poslovilnem govoru je Jožko Čuk v svojem značilno leporečnem slogu povedal, da je ponosen na svoje 14-letno delo v GZS, saj da je GZS ena najboljših gospodarskih zbornic v Evropi. Nove politične razmere so po njegovem mnenju precej otežile delo GZS (slovenski premier v dveh letih vladanja ni obiskal GZS), nova zakonodaja, ki veliko jemlje, pa je napaka. V svoji prizadevanjih je bil pogosto slabo razumljen.

Samo Hribar Milič za nižjo članarino

Skupščina GZS je v sredo imenovala novega začasnega predsednika zbornice, ki je postal Samo Hribar Milič, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije, ki je bil v preteklosti tudi že podpredsednik GZS. Čeprav je bi imenovan le za nekajmesečno prehodno obdobje, je v nastopnem govoru obljubljal toliko, kot da bi šlo za 14-letni mandat. Poudaril je, da bodo člani postali »kralji«, da postaja GZS povsem komercialna ustanova, ki bo v odnosu do države predvsem zagovarjala razbremenitev za večjo konkurenčnost gospodarstva. Obljubil je občutno zmanjšanje števila zaposlenih na GZS, članarina za december pa naj bi ostala za pavšaliste enaka, drugim pa se bo praktično prepolovila. Janez Bohorič je zaključil zasedanje skupščine z željo, da postane GZS Feniks in ne pogorišče.