Železnica bo največji zalogaj

Modernizacija slovenskega železniškega omrežja naj bi v prihodnjih 15 letih stala 8,9 milijarde evrov.

Ljubljana – Na ministrstvu za promet so v torek predstavili projekt modernizacije železniškega omrežja, ki je zagotovo eden najobsežnejših projektov Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih 2007–2023, ki jo je pred nedavnim sprejela slovenska vlada. Ocenjeno namreč je, da si mora naša država zagotoviti obstanek med konkurenčnimi državami, stanje naše železniške infrastrukture pa je zaradi nezadostnih sredstev za vzdrževanje in razvoj vse slabše. Posledica tega je, da se morajo vse bolj zmanjševati dovoljene hitrosti in osne obremenitve, grozijo celo zapore prog, vse to pa preusmerja evropske tovorne tokove na obvoze Slovenije. Znano je, da prek Slovenije potekata V. in X. vseevropski koridor in opazni so napori sosednjih držav po gradnji vzporednih prog in s tem prevzemu blagovnih tokov.

Za železnice skoraj devet milijard evrov

Tako stanje zahteva korenit premik v slovenski železniški infrastrukturi, kar pomeni z novogradnjami in temeljitimi posodobitvami zagotovitev dvotirnih povezav na obeh koridorjih, predlaganih pa je tudi kar nekaj povsem novih prog. Usposobitev prog za sodobne osne pritiske in hitrosti, ki naj bi bile najmanj 160 kilometrov na uro, zahtevajo tudi na že obstoječih progah povsem nove gradnje, zato so ocene stroškov izredno velike. Za X. koridor (Jesenice–Dobova) je ocenjeno, da bo modernizacija stala 1,48 milijarde evrov, za V. koridor (Sežana, Koper–Šentilj, Hodoš) pa celo 7,4 milijarde evrov. Skupaj bi torej za posodobitev slovenskih železnic v prihodnjih 15 letih morali nameniti 8,9 milijarde evrov, kar je dobra tretjina od 24 milijard evrov, na kolikor so ocenjeni vsi predlagani razvojni projekti za to obdobje. V vladi ocenjujejo, da naj bi Slovenija približno polovico potrebnih sredstev zagotovila iz državnega proračuna, le okoli 350 milijonov evrov naj bi pridobili iz evropskih skladov, preostalo pa naj bi bila zasebna sredstva v okvirih javno-zasebnega partnerstva. Delati naj bi začeli v letu 2008 in končali v letu 2020.

Nova proga Kranj-Ljubljana

Modernizacija železniškega omrežja naj bi na tem področju prinesla tudi precej sprememb na Gorenjsko. Cilj namreč je, da postane proga Jesenice–Ljubljana dvotirna in da se zagotovi železniški priključek na letališče Brnik. Tako naj bi v obstoječem koridorju zgradili dvotirno progo med Jesenicami in Kranjem, medtem ko naj bi med Kranjem in Ljubljano zgradili povsem novo progo (povsem blizu avtoceste – torej na levem bregu Save), obstoječa proga (na desnem bregu Save, ki zavije tudi proti Škofji Loki) pa bi ostala. Skupaj naj bi modernizacija in novogradnje na Gorenjskem stale 778 milijonov evrov, gradilo pa naj bi se v celotnem predvidenem obdobju 2008–2020. Nova proga med Kranjem in Ljubljano (mino Brnika) naj bi bila nared do leta 2016.