Termo se uveljavlja tudi v Knaufu

Potem ko je avstrijski Heraklith lani prevzel Termo, je bil letos tudi sam prodan nemškemu koncernu Knauf. Termo se uveljavlja pri proizvodnji industrijskih izolacij.

Škofja Loka – Kmalu bo minilo leto dni, odkar je po precej burnih nesporazumih z nekdanjim vodstvom avstrijski Heraklith uveljavil vlogo večinskega lastnika škofjeloške družbe za proizvodnjo izolacije iz kamenih vlaken Termo. Konec leta so imenovali tudi novo upravo, katere vodenje je prevzel Bojan Mihovec, dotlej tehnični direktor v Termu. Po skoraj letu dni nas je zanimalo, kaj pomenijo nadaljnje spremembe v lastništvu za razvoj, poslovanje in nadaljnje načrte Terma.

Leto 2005 je za lastništvo družbo Terma pomenilo precejšnjo spremembo, saj je po mnogih zapletih Termo skoraj v celoti prevzel avstrijski Heraklith, ki je bil v lasti koncerna RHI. Ob koncu leta pa se je z objavo prodaje odprlo vprašanje lastništva samega Heraklitha. Kako se je to končalo?

»V prvih letošnjih mesecih je dejansko prišlo do prodaje Heraklitha, in sicer nemški multinacionalki Knauf. Ta se ukvarja s proizvodnjo in vgradnjo izdelkov za gradbeništvo, najbolj znana je proizvodnja mineralnih vlaken in mavčnih plošč. Letni promet tega koncerna, ki ima svoje tovarne po vsej Evropi in Ameriki, je v letu 2005 presegal 3,5 milijarde evrov. Nakup Heraklitha Knaufu omogoča, da dopolni svojo ponudbo na področju izolacij za gradbeništvo, manjkali pa so jim izdelki na področju industrijskih izolacij, kjer je prav Termo najmočnejši. Termo se je namreč že pred leti odločil za to področje predvsem zato, ker omogoča enakomerno trženje izdelkov prek celega leta. Omenjeni položaj odpira možnost, da Termo postane vodilna firma znotraj koncerna Knauf za industrijske izolacije. Nedvomno pa je pred nami proces optimiranja, ki bo zahteval določene reorganizacije, zmanjševanja spektra izdelkov in specializacije.«

Lani konec leta, ko ste prevzeli kot predsednik uprave vodenje Terma, ste omenili, da je posebna prednost Terma tudi v posebni projektni skupini, ki projektira, vodi izdelavo opreme in uvaja proizvodnjo v novih tovarnah kamene volne. Zlasti v funkciji prodora Heraklitha na vzhod. Ali s tem ob novem lastniku nadaljujete?

»Dela v tej smeri se nadaljujejo le v obsegu lani dogovorjenih projektov. Knauf je namreč že močno prisoten na trgih vzhodne Evrope in ne dovoli več, da bi mu s projekti za tuje naročnike širili konkurenco. Nadaljevalo pa se bo tovrstno delo znotraj koncerna. Do jeseni leta 2007 bomo torej zaključili lani sklenjene posle, imamo pa informacije, da bo tudi znotraj koncerna Knauf tovrstnega dela dovolj. Poleg razširitev v novih tovarnah bo veliko dela tudi na modernizacijah obstoječih in predvsem ekoloških sanacijah.«

Kako je z ekologijo v Termu? Bliža se leto 2007, ko bo treba dosledno upoštevati evropske direktive IPPC.

»Mislim, da smo na dobri poti k izpolnitvi teh zahtev. Na lokaciji Trata nam je letos uspelo sanirati, kar je bilo še odprtega. Vsi vplivi na okolje so v zakonskih okvirih. Na stari liniji 2 smo v avgustu na komori za utrjevanje veziva uredili sežig plinov enako, kot smo to uredili lani na liniji 1. Problem žveplovega dioksida smo lani odpravili s kvalitetnejšim koksom in uporabo sicer precej dražjega alumo cementa. Meritve, ki kažejo, da smo daleč pod dopustnimi vplivi, potrjujejo pravilnost naših ukrepov. Nadaljuje se seveda proces optimiranja in ravnanja po tehnologijah BAT (spremljanje najboljših razpoložljivih tehnologij), ki določajo tudi standarde.«

Lani ste tudi napovedali selitev proizvodnje iz Bodovelj na Trato. Kako daleč ste s tem?

»Naš cilj je, da to opravimo v letu 2007. Trenutno smo v fazi pridobivanja dovoljenj. Dobili smo pozitivno oceno vplivov na okolje in čakamo na okoljsko dovoljenje, ki je eden od pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ker smo glede na novo evropsko zakonodajo v Sloveniji pilotni primer, postopki tečejo počasneje, bolj previdno, kot smo pričakovali, in če bomo gradbeno dovoljenje dobili do konca leta, naj bi do sredine avgusta prihodnje leto preselili obrat Bodovlje na Trato. Obsega proizvodnje ne nameravamo povečevati, pač pa bomo povečali kvaliteto in zahtevnost izdelkov. Poudarek je na brezvezivnih filcih za belo tehniko, kjer smo postali pomemben dobavitelj Gorenju in nekaterim največjim evropskim proizvajalcem bele tehnike v Nemčiji in Italiji. Odločitve o tem, kaj bo s proizvodnjo kitov, še ni, vsekakor pa bomo obrat Bodovlje do konca leta 2007 zaprli.«

Bo pomenila ta preselitev tudi odpuščanje delavcev?

»Nikakor ne. Je pa tudi naša družba, kot vse, soočena s potrebo po stalni racionalizaciji proizvodnje, ki pa se rešuje s tekočo kadrovsko politiko in v okvirih fluktuacije. Letos smo zaradi večje proizvodnje celo iskali dodatne delavce, ki jih nismo našli, zato smo celo poizkusili s tujimi delavci. Naša ocena je, da se to ni obneslo, zato bomo še naprej zaposlovali predvsem delavce iz tega okolja. Ugotavljamo celo, da se bomo morali bolj strateško lotiti razvoja lastnih kadrov, v proizvodnji, kjer so tempo in pogoji dela težki, pa te pogoje izboljšati in izboljšati tudi nagrajevanje.«

O plačah v Termu je mogoče slišati oceno, da so veliko bolj skromne kot nekoč, dober zaslužek je le pri tistih, ki odhajajo na teren v tujino. Lahko to komentirate?

»Plače so bile dolgo časa kontrolirane in so morda resnično nekoliko zaostale. Termu jih je uspelo povečati z gorenjskega na slovensko povprečje in naš cilj je seveda, da tudi tega presežemo. Za to pa moramo biti tudi pri delu nadpovprečni. Dialog s sindikati dobro poteka, pripravljen je koncept, kako bomo dosegli večjo storilnost. Kar pa zadeva delo na terenu, je naša zavestna odločitev, da ljudi, ki veliko znajo in so učinkoviti, tudi dobro nagradimo. Na teren lahko pošljemo veliko ekipo, kar povzroči tudi precej stroškov, ali pa izbrano ekipo vsestranskih ljudi, ki v težkih razmerah delajo ves dan in so sposobni takoj reševati nepredvidene težave in s tem preprečiti nastanek večjih stroškov. Plačilo, ki ga prejmejo ti delavci, je pošteno zasluženo.«

V preteklosti so se večkrat omenjale preteče težave Terma pri omejitvah in plačevanju taks za izpuste CO2. Kako je s tem?

»Mi smo seveda morali vstopiti na trg in pridobili ustrezne kupone. Trenutno jih imamo celo v pribitku, vendar z zaokrožitvijo proizvodnje na lokaciji Trata računamo, da jih bomo ravno izkoristili. Da dodeljeni kuponi zadoščajo, gre zasluga našim preteklim uspehom na področju zmanjševanja porabe energije ter stalnemu razvoju naše proizvodne opreme.«

Lani je bilo kar nekaj težav s tem, kdo bo Termo vodil. So se te težave z vašim imenovanjem konsolidirale?

»Organizacija družbe je živa zgodba, vendar moram priznati, da pomembnejših sprememb nismo delali. Nekaj novosti pričakujemo od Knaufa, prizadevali si bomo, da obdržimo proizvodno-razvojno funkcijo. Razmišljamo celo o razširitvi funkcije inženiringa in še tesnejšem povezovanju z Eurovekom iz Ajdovščine, ki izdeluje opremo za nas. To bi vsekakor okrepilo naše pozicije v koncernu.«

Kakšno je vaše letošnje poslovanje?

»Mi smo s poslovanjem zadovoljni, saj za dva do tri odstotke presegamo letošnji poslovni načrt, ki pa je bil ambiciozno povečan za pet odstotkov nad lansko realizacijo. Pričakujemo okoli 70 milijonov evrov letnega prometa, približno desetina tega naj bi bil čisti dobiček. K temu je prispevala tudi situacija na trgu, ko so postale izolacije ob ponovni energetski krizi še pomembnejši element. Povečano povpraševanje pa povečuje tudi apetite naših konkurentov. Izvedeli smo, da bo Rockwool, velik evropski proizvajalec izolacij, sredi Istre gradil večjo tovarno, ki bo naša neposredna konkurenca.«