Suša ni prizadela zelja

Pri Kadivčevih v Hrastju ima kisanje zelja in repe že skoraj 50-letno tradicijo. Vsako leto pridelajo približno 90 ton zelja in 40 ton repe.

Hrastje - Po besedah gospodarja Roberta Kadivca je kisanje zelja in repe na kmetijo v ranih letih uvedel njegov oče Marijan. »Čez čas je to nekoliko opustil, saj so bile v osemdesetih letih zelo zanimive druge dejavnosti; denimo krompir je bil tedaj precej donosen. A so se trgi v državah bivše Jugoslavije z osamosvojitvijo zaprli in takrat smo spet začeli povečevati količino nasajenega zelja in repe. Živino smo prav tako imeli, vendar smo se pred 15 leti, tudi zaradi pomanjkanja zemlje, odločili za usmeritev v zelenjadarstvo,« je na kratko pojasnil mladi 28-letni gospodar, ki je pred šestimi leti od očeta prevzel kmetijo in začel voditi pridelavo zelja in repe. Še pred tem pa je pri rosnih 17 letih Robert, ki je po izobrazbi vrtnar, odprl svojo vrtnarijo in je bil tedaj najmlajši podjetnik v Kranju in okolici.

Za gorenjske razmere so Kadivčevi srednje velikimi pridelovalci zelja. Kot je povedal, že desetletje pridelajo približno 90 ton svežega zelja in 40 ton repe, iz česar nadalje pridobijo 70 ton kislega zelja in 30 ton kisle repe, nekaj pridelka pa prodajo surovega. Tudi letos je kljub ekstremnim vremenskim razmeram približno tako. »Zaradi sušnega poletja smo sicer mislili, da bo manjkalo pridelka, a sta bila avgust in september precej bogata s padavinami in je bil tako dober pridelek. Za razliko od lani, ko je bila repa izjemno iskana, saj zaradi prevelike količine dežja ni kalila, je letos ravno obratno. Repe kot surovine je letos preveč in ji zaradi tega cena pada,« pravi Kadivec in dodaja, da doslej še niso imeli težav s prodajo. Pri Kadivčevih je močno razvita maloprodaja, saj kar 40 odstotkov kislega zelja in repe prodajo doma, z ostalim pa zalagajo okoliške grosiste in trgovine. Cene je Robert označil kot dokaj dobre. Grosisti za kilogram kislega zelja odštejejo med 80 in 90 tolarjev, za kilogram kisle repe pa od 90 do 110 tolarjev.

Listnata gniloba zelo razširjena

Kadivčevi pridelujejo pet sort zelja na dveh hektarih površine. Večino so že pospravili, ta čas je na njivi le še zimska sorta, ki ima 150 dni rasne dobe, namenjena pa je skladiščenju in sveži uporabi. Poleg tega imajo še varaždinsko zelje, ki je primerno za vlaganje za kisle glave. Dve sorti sta, kot dodaja Kadivec, primerni za ribanje, poleg tega pa pridelujejo še posebno holandsko sorto zelja za kisle glave, ki jih sami vlagajo. Sama pridelava zelja je precej zahtevna, saj nanj prežijo številni škodljivci. Velik problem je divjad, ki rada poje srednji del sadike, kar povzroči deformiranost glave. »Nadležna mušica bolhač »pika« v zeljnate liste, kar zavira rast. Držati se moramo kolobarja, sicer pride do golšavosti kapusnic, korenine se odebelijo in ne srkajo hrane iz zemlje, s tem pa zavirajo rast. V zadnjem času je zelo razširjena bolezen listnata gniloba. Nadležne so tudi vrane, ki iz zemlje vlečejo sadike, pa nekatere uši …« je naštel Kadivec in nadaljeval: »Kljub številnim sovražnikom pa smo zelo omejeni glede škropljenja, saj integrirana pridelava zelenjave predvideva natančno določena škropiva in termine, v katerih jih lahko uporabimo. Če bi analize pokazale, da nismo upoštevali predpisov, bi bili kaznovani.«

25 ton zelja nastrgali v šestih urah

Pri opravilih pomagajo vsi domači, sicer pa je, kot pravi Kadivec, z zeljem delo praktično celo leto. »Prve sadike sejemo že januarja, pod »pokrivko« ga sadimo že konec marca, s pospravljanjem začnemo že maja in končamo novembra. Ko je zelje enkrat nastrgano in skisano, pa nas pozimi čaka še pakiranje in razvažanje po trgovinah,« je Kadivec pojasnil postopek. Tudi sama predelava je dokaj zahtevna, je še dodal. Predpisi predvidevajo sodobno opremljeno kisarno. »K sreči strganje zelja poteka motorno in tako sploh ni dolgotrajno. Zadnjič smo ga denimo v šestih urah naribali 25 ton. Zelje s trakov »leti« v tri bazene, ki skupaj sprejmejo 80 ton naribanega zelja. Zelje se ponavadi kalira za 30 odstotkov od svežega do kislega in je potem količina toliko manjša,« je dejal in dodal še, da v prihodnje najverjetneje ne bodo povečevali pridelave zelja.