Aleš Jerala z gajbico jabolk v rokah in obkrožen s steklenicami žganja in likerja.

V nekdanjem hlevu sadje in zelje

Na Jeralovi kmetiji v Podbrezjah so v starem hlevu uredili prostor za prodajo sadja, izdelkov iz sadja in zelja.

Podbrezje – Na kmetiji, kjer na integriran način, to je ob omejeni uporabi izbranih škropiv, pridelujejo sadje v poldrugi hektar velikem nasadu, doslej niso imeli prostora, da bi kupcem na enem mestu predstavili vse, kar pridelujejo in kar jim ponujajo. Ko so pred dvema letoma dali iz hleva še zadnje govedo, so začeli razmišljati, da bi v sto trideset let starem, obokanem hlevu uredili prostor za prodajo pridelkov. Lani so poskrbeli za zunanjost poslopja, letos so uredili še notranjost prostora, kjer kupcem ponujajo jabolka devetih novejših in štirih starih sort, hruške šestih sort, tri vrste žganja in štiri vrste likerja, sadni sok, kis, suho sadje, zeljnate glave, ajdovo moko in (v sosednjem prostoru) še krompir.

Na Jeralovi kmetiji obdelujejo devet hektarjev lastnih in poldrugi hektar najetih kmetijskih zemljišč ter skrbijo še za deset hektarjev gozda. Pridelujejo krompir, zelje, ječmen, ajdo in koruzo za siliranje in nadaljujejo več kot stoletno sadjarsko tradicijo. »Sadna letina je bila letos dobra, pričakujemo okrog petdeset ton jabolk in še nekaj hrušk, sadje pa je tudi kakovostno, saj smo imeli srečo, da nas je zaobšla toča,« pravi Aleš Jerala in dodaja, da je bil pridelek krompirja zaradi suše za polovico manjši, zelje pa so namakali in je normalno obrodilo. Večino sadja prodajo na drobno - neposredno na kmetiji, kjer so si pred tremi leti tudi uredili hladilnico, ter na tržnici v Radovljici, del ga ponudijo trgovcem in menzam, nekaj pa ga tudi predelajo. V zadnjem času dajejo predelavi sadja vse večji poudarek, za izdelke so doslej prejeli že tudi več priznanj, med drugim letos za žganje tepkovec zlato priznanje na razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju ter na ocenjevanju v St. Paulu v Avstriji.

In kaj načrtujejo za naprej? »Radi bi razširili sadovnjak, zaščitili novejši nasad z mrežo proti toči ter uvedli pasterizacijo jabolčnega soka,« pravi Aleša Jerala, po izboru Kmečkega glasa »mladi gospodar leta 2003«, ki ima pri načrtih tudi podporo svojih najbližjih – žene, očeta, mame ter bratov.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / petek, 18. oktober 2019 / 11:47

Triglav v Mursko Soboto, Domžale v Celje

Kranj – Nogometaši v prvi slovenski nogometni ligi bodo odigrali tekme 14. kroga. Triglav jutri odhaja na gostovanje k Muri, Domžale prav tako jutri gostujejo v Celju. V drugi ligi bodo prav tako t...

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 23. april 2018 / 11:56

Odpravnina ji ni pripadala

Kranjsko okrožno sodišče je nekdanji vodilni na Ljudski univerzi Kranj Darjo Kovačič in Barbaro Šmid zaradi zlorabe položaja obsodilo na pogojni zaporni kazni.

Zanimivosti / ponedeljek, 23. april 2018 / 11:54

Je svetovni prvak v virtualni izdelavi jekla

Kranjčan Anže Bajželj, študent inženirstva materialov na ljubljanski Naravoslovnotehniški fakulteti, je postal svetovni prvak v virtualni izdelavi jekla v kategoriji študentov na tekmovanju SteelChall...

Gospodarstvo / ponedeljek, 23. april 2018 / 11:53

Poraba elektrike se povečuje

V minulem letu so pri Elektru Gorenjska ustvarili 39,6 milijona evrov prihodka ter 7,16 milijona evrov dobička, kar pripisujejo doslednemu izvajanju strategije podjetja. V tem letu naj bi za investici...

GG Plus / ponedeljek, 23. april 2018 / 11:52

Tudi na Dunaju slovenski vrtec

Iniciativo za slovenski vrtec na Dunaju vodi Natalija Svetina, ki se je z možem Markom ter otroki Benijem, Aleksom in Hano pred štirimi leti iz Radovljice preselila v avstrijsko prestolnico.

Mularija / ponedeljek, 23. april 2018 / 11:52

Kuhnapato v Kranju

Tudi otroci gorenjskih osnovnih šol si prizadevajo redko videne ali celo pozabljene jedi postaviti na krožnike. Obujajo postopke in njihovo kulturno ozadje. Tradicionalne jedi v zdravih različicah so...