Denar bo ostal neizkoriščen

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 24. oktober 2006 / 05:00

Vsi lastniki gozdov, ki so uspeli na razpisu za sofinanciranje vlaganj v gozdove, ne bodo do roka opravili potrebnih del in bo za to predvideni državni in evropski denar ostal neizkoriščen.

Bled – Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je lansko jesen objavila javni razpis za sofinanciranje del za izboljšanje gospodarske in ekološke vrednosti gozdov, predvsem za obnovo, nego in varstvo gozdov ter za izboljšanje življenjskega okolja prosto živeče divjadi. Na blejskem gozdno-gospodarskem območju je bil dober odziv, v tamkajšnji območni enoti zavoda za gozdove so za lastnike pripravili 299 vlog v skupni vrednosti 40 milijonov tolarjev, od tega jih je agencija odobrila 225 za znesek 25,3 milijona tolarjev. Lastniki so odločbe o odobritvi sofinanciranja prejeli marca, dela pa bi morali opraviti do konca oktobra oz. bi dotlej zavod za gozdove že moral poslati na agencijo poročilo o opravljenem in prevzetem delu in zahtevek za izplačilo denarja.

Kot ugotavlja Andrej Avsenek, vodja blejske območne enote zavoda za gozdove, vsi lastniki gozdov ne bodo pravočasno opravili del, kar pomeni, da bo že odobreni državni in evropski denar ostal neizkoriščen. Čeprav so jih na pravočasno dokončanje del opozorili že ob koncu septembra, pričakujejo, da bo delo do roka končalo okrog 160 lastnikov, glede na vremensko lepo jesen pa bi ga lahko tudi vsi ostali. A to ni samo blejski problem, enako ali podobno je tudi na ostalih gozdno gospodarskih območjih v Sloveniji. Po napovedih območnih enot zavoda naj bi od 494 milijonov tolarjev izkoristili 386 milijonov tolarjev, na Gorenjskem od skoraj 70 milijonov tolarjev nekaj več kot 47 milijonov. »Glavni problem je v povprečju majhna gozdna posest in s tem tudi majhno zanimanje za delo v gozdu,« pravi Andrej Avsenek in dodaja, da lastniki gozdov gozdarske subvencije radi primerjajo s kmetijskimi, ki so višje. Na blejskem območju bodo kmetje, ki so uspeli na razpisu in bodo delo v gozdu tudi opravili, dobili povprečno nekaj več 112 tisoč tolarjev finančne spodbude.