Vaja uspela, sledi analiza

Prvi odzivi po opravljeni vaji Letalska nesreča 2006 na brniškem letališču so bili pozitivni, konkretnejše ugotovitve pa bo dala analiza, ki jo bodo naredili v mesecu dni.

Zgornji Brnik – Velik oblak gostega in črnega dima, ki se je v soboto ob 10. uri pojavil nad brniškim letališčem, je dajal vtis, da gre tokrat zares, da se je morda zgodila huda letalska nesreča, kakršna je bila na Brniku leta 1960. K sreči je šlo zgolj za vajo državnega pomena, prvo takšno po letu 1993, v kateri so si zamislili, da se je približno 400 metrov od vzletno pristajalne meje zrušil airbus 320 letalske družbe Adria Airways, ki se je ob stiku s trdimi tlemi razpolovilo, večina od 152 potnikov je bila pri tem ranjena, nekateri so tudi umrli. Iz letala ušlo tudi tri tisoč litrov kerozina, ki je kmalu zagorel. Velik ogenj je s pomočjo milijon evrov vrednega gasilskega vozila panther učinkovito pogasila letališka gasilska služba, še preden je dve minuti kasneje na prizorišče prispela tudi letališka medicinska služba.

V naslednje pol ure so v intervalih k razbitinam letala pridrvele še druge reševalne enote gasilcev, nujne medicinske pomoči, civilne zaščite in drugi. Skupno je v vaji z 41 vozili sodelovalo okoli 140 reševalcev, če jim prištejemo še tiste, ki so pristno odigrali vloge potnikov in izvajali logistično podporo, pa je v vaji sodelovalo približno tristo ljudi iz 26 služb.

»Z izvedeno vajo sem izredno zadovoljen, saj je potekala po scenariju, med njo ni prišlo do kompleksnih dogodkov, letališče pa je kljub vsemu povsem normalno obratovalo,« je dejal vodja vaje Milivoj Dolščak, sicer prvi mož inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

»Temeljni cilji vaje so bili doseženi. V njej so sodelovale tiste službe, ki bi ob takih nesrečah tudi dejansko reagirale. Njihova usklajenost in opremljenost je, sodeč po vaji, dobra. Če so bile kakšne pomanjkljivosti, pa bomo ugotovili v natančnem poročilu, ki ga bomo pripravili v mesecu dni. Temu bo sledilo dopolnjevanje načrtov, priprav in ne nazadnje tudi izpopolnjevanje programov usposabljanja,« je ocenil poveljnik Civilne zaščite Miran Bogataj.

Po ogledu vaje sta o njej pozitivno spregovorila tudi obrambni minister Karl Erjavec in minister za zdravje Andrej Bručan, ki je bil zadovoljen predvsem zato, ker je zdravstvena služba pokazala zelo visoko usposobljenost in ker je dobro delovala triaža. Vaja se je nadaljevala v jeseniški bolnišnici in Kliničnem centru v Ljubljani, kjer so sprejeli 30 poškodovanih in tako preizkusili, kako so pripravljeni na urgentno oskrbo velikega števila ponesrečencev. »Za prihodnje obdobje je v vladnem programu predvidena ureditev urgentnih centrov po vsej Sloveniji,« je še pojasnil Bručan, ki v prihodnje pričakuje tudi okrepitev helikopterske službe, ki naj bi letos iz poskusnega prešla v stalno obratovanje.