Začenja se tekma za članstvo

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 13. oktober 2006 / 05:00

V treh mesecih po sprejemu novega statuta Gospodarske zbornice Slovenije se bodo morale dosedanje članice odločiti, v kateri zbornici se bodo povezovale v prihodnje.

Kranj – Ena najaktualnejših tem slovenskega gospodarstva je v teh dneh prav gotovo način novega zborničnega organiziranja, saj je novi Zakon o gospodarski zbornici poleg prostovoljnega članstva v zbornicah odprl številne možnosti za organiziranje oziroma povezovanje podjetjih v novih zbornicah. Postopoma se namreč zaključuje priprava in razprava o novem Statutu Gospodarske zbornice Slovenije, ki naj bi bil sprejet sredi novembra, nato pa naj bi se gospodarski subjekti odločili kje in s kom se bodo v bodoče v novem zborničnem sistemu povezovali. Ob tem se seveda odpirajo številna vprašanja obstoja Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), območnih gospodarski zbornic, predvsem pa vprašanje, koliko novih samostojnih zbornic bo poslej nastalo. To je bila tudi tema torkove seje upravnega odbora Območne gospodarske zbornice za Gorenjsko.

Osnutek novega statuta GZS je maloštevilnim prisotnim (seja ni bila sklepčna, zato bodo po seji iskali soglasja) obširno razložil vodja pravne službe GZS Stane Valič, ki je prisotne lahko seznanil tudi z vsemi dodatnimi predlogi iz številnih razprav, ki potekajo na različnih ravneh v teh dneh. Poleg prostovoljnega članstva novi Zakon o gospodarski zbornic namreč odpira možnosti organiziranja novih zbornic in dosedanje razprave so pokazale, da se poleg panožnih zbornic utegnejo organizirati tudi samostojne (torej izven sistema GZS) območne gospodarske zbornice. Čeprav se v zakonu formalno ne predvideva, da bi GZS postala zveza zbornic, pa predlogi v novem statutu gredo prav v to smer. Predlagano je namreč, da naj bi dosedanja panožna združenja postala panožne zbornice, ki pa drugače od samostojnih zbornic ne bodo imele statusa pravne osebe. Poleg teh 'notranjih' zbornic v okviru GZS naj bi bila tudi sicer povsem samostojna interesna združenja (na primer združenje podjetnikov), podoben status pa naj bi lahko imele tudi prav tako samostojne območne zbornice. Vse to pomeni, da lahko pride do dveh vrst tako panožnih kot tudi območnih zbornic: 'notranjih' v okviru GZS in povsem samostojnih zunaj sistema GZS. Znano je na primer prizadevanje, da bi v Mariboru imeli samostojno območno zbornico.

Samostojnosti 'notranjih' zbornic in združenj v prid po Valičevih razlagah govori dejstvo, da so predvideni povsem samostojno upravljanje, samostojna kadrovska politika, načrtovanje in izvajanje dejavnosti. Ker ne bodo pravne osebe, bo sicer imela GZS en transakcijski račun s številnimi podračuni, na katerih bodo te zbornice in združenja poslovala samostojno in z vso odgovornostjo. Imele bodo lastno članarino, ki naj bi se sicer oblikovala po enotnih osnovah oziroma metodologiji (kot priporočilo), del članarine pa naj bi bil namenjen za skupne naloge na ravni GZS. Program skupnih nalog naj bi določale 'notranje' zbornice in združenja, obsegale pa naj bi predvsem zastopanje navzven (tudi v tujino), zastopanje v odnosu do države pri oblikovanju gospodarske in socialne politike, na področju izobraževanj in pri nalogah, ki izvirajo iz javnih pooblastil. Predsednik in podpredsedniki GZS naj v prihodnje ne bi bili profesionalni, pač pa bi delo GZS in vseh 'notranjih' zbornic poslej vodili direktorji (doslej sekretarji). Upravni odbor GZS bi sestavljali predsedniki vključenih zbornic in združenj, za skupščino GZS, ki naj bi imela sto mest, po bodo pripravili poseben volilni pravilnik.

Gospodarske družbe in podjetniki se bodo torej v prihodnjih mesecih morali odločiti, kako se bodo zbornično povezovali: v samostojno panožno zbornico ali zbornico znotraj GZS ali obe. Pomembna bo tudi odločitev, komu bodo dali svoj reprezentativni glas, saj bo od tega odvisna reprezentativnost zbornic in upravičenje do premoženja dosedanje GZS. Tretja pomembna odločitev bo v odnosu do svojega okolja: vključiti se v območno zbornico, ki bo del GZS, ali pa morda snovati novo. Upravni odbor Območne zbornice za Gorenjsko je ocenil, da je predstavljeni osnutek statuta GZS sprejemljiv, nič pa o morebitni akciji za članstvo. Čas beži, so se strinjali vsi, oblast dela mimo gospodarstva in račun za to še utegne priti.