Slasti ponudbe v Lescah sta poskusila tudi župan Janko S. Stušek in predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak.

Slovesno tudi v Mercatorju

Po tednu dni, odkar so odprli Merkurjev nakupovalni center, so v Lescah slovesno tudi uradno odprli Mercatorjev supermarket.

Lesce – Čeprav sta nakupovalni center Merkur in supermarket Mercator skupaj s še 12 manjšimi trgovskimi lokali pod isto streho velikega novega trgovskega centra v Rožni dolini in so vsi kupcem odprli vrata že pred tednom dni, pa je bila ta torek tam še eno slovesno odprtje, tokrat Mercatorjevo. Kot nam je povedal Peter Zavrl, član uprave Mercatorja za maloprodajo, veleprodajo in logistiko, so se za poznejše odprtje odločili zaradi zbiranja vseh potrebnih dovoljenj, saj je prodaja živil občutljivejša in zahtevnejša kot tehnika pri sosedu. Po tednu dni je bilo torej zaključeno 'poskusno obratovanje' in je tudi Mercatorjeva trgovina 'uradno' odprta.

Dveh odprtij pa je bil v tem predvolilnem času zagotovo vesel radovljiški župan Janko S. Stušek, saj se je lahko še drugič pohvalil s pomembno pridobitvijo. Ne samo za domačine, kot je poudaril, pač pa tudi obiskovalce in turiste. Zavrnil je pomisleke, da je s kar nekaj novimi trgovskimi centri v občini nastalo kar preveč trgovin, in izrazil prepričanje – to pa so mu zagotovili tudi v vodstvu Mercatorja, da odprtje nove velike trgovine ne pomeni zapiranja manjših. Manjših, ki so pomembne zaradi dostopnosti, pomembne za starejše ljudi, ki jih je vedno več. Rožna dolina, znana po svoji lepoti, bo po Stuškovih besedah tudi poslovno rožna, saj se ji obeta še dograditev parkirišč, prenova Žitovega Hlebčka in izgradnja čebelarske hiše.

Kar številnim zbranim na slovesnosti (kupcem v supermarketu so tega dne pripisali dvojne pike!) je o novem trgovskem centru na 3000 kvadratnih metrih površin (prodajnih površin je 1200) spregovoril tudi predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak. Izgradnja centra, ki je Mercator stala 1,3 milijarde tolarjev, po njegovih besedah pomeni uresničevanje ambiciozne razvojne strategije, ki ob načrtih v tujini ne zanemarja domačega trga. Obljubil je dobro oskrbo in prijaznost 30 novih zaposlenih. Kot pri Merkurju, tudi v Mercatorju niso pozabili na okolje in za »vstopnico« podarili po pol milijona tolarjev Prostovoljnemu gasilskemu društvu Lesce ter Plavalnemu klubu Radovljica.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / / 08:17

Tanja odgovarja

Ni prvič in verjetno ne zadnjič, da vas prosim za pomoč. Vprašala bi zase na splošno (zdravje, finance in številke za loto). Rada pa bi še vedela, kako kaže sinu, letošnje leto je precej s...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:55

Ultratekaška legenda v ZDA

Jeseničanka Petra Pirc, ki od študentskih let živi v Ameriki, je ena najboljših ekstremnih tekačic v Združenih državah Amerike. Imenujejo jo kar "legenda ekstremnih gorskih tekov". Zmaguje na gorskih...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:41

Težki časi za kranjsko Slogo

Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj preživlja težke čase. Ob veliki zadolženosti, ki bo še najmanj pet let bremenila poslovanje, je zadruga lansko poslovno leto sklenila z nekaj več kot 1,2 milijo...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:37

Alprem z novimi vsebinami

Območje nekdanjega industrijskega podjetja Alprem v središču Kamnika se razvija v vse bolj živahen del mesta. Namesto propadajočih zidov so ob podpori lastnika stvari v svoje roke vzeli društva in mla...

Kultura / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:26

Naprej z nasmehom

Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh je v Kulturnem domu na Breznici navdušilo občinstvo z avtorsko gledališko predstavo Kako naprej?.

Šenčur / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:24

Televizijo so hodili gledat v zadrugo

Etnolog dr. Jože Hudales, urednik knjige Šenčur in Šenčurjani okrog leta 1960, je v Šenčurju predstavil delo, ki je nastalo po gradivu ameriškega antropologa Joela M. Halperna iz leta 1961/62.