Poezija na spletu

Do poezije imam zelo spoštljiv odnos in nekako mi ni šlo v račun, da bi jo lahko prebiral še kje drugje kot v knjigah in književnih revijah. No, po drugi strani pa je čisto v duhu časa, da jo zdaj lahko doživljamo tudi na spletu.

»Pesmi lahko beremo na glas ali jih poslušamo. Šele glasno zrecitirane razkrijejo svojo muzikalnost. Kjerkoli na svetu in v kakršnemkoli jeziku, pesem je zmeraj prepoznana kot pesem, kot oblikovan jezik, kot koncert besed.« Tako so zapisali na portalu lyrikline.org in še boljše razložili, v čem je čar poezije na spletu. »Portal PESEM (www.pesem.org), ki je slovenski del mednarodnega pesniškega portala (www.lyrikline.org), zagotavlja praktično nemogoče: tu se spojita najstarejša literarna umetniška oblika, tj. poezija, in najmlajši komunikacijski medij, tj. medmrežje. Po pritisku na tipke zazvenijo pesmi, ki jih bere sam avtor ali avtorica v originalnem jeziku. Vse to, kar je razpoznavno za poezijo, zven, melodija, ritem, se s človeškim glasom okrepi v glasbo besed.«

Kaj vse nam ta portal, ki si ga oglejmo kot primer, ponuja? »Portal vam ponuja dostop do pesmi po abecednem seznamu vseh zastopanih avtorjev kot tudi po različnih jezikih in edicijah, ki so osnova za ta portal: sodobna poezija, zvočni arhiv, pesmi za otroke in vizualna poezija. Ob tem na portalu najdete informacije o avtorjih in njihovem delu, novice, knjigo gostov, zbirko povezav na druge podobne medmrežne strani in iskalnik. Mednarodni pesniški portal je začel z delovanjem novembra leta 1999 in se neprestano dopolnjuje (saj je nekakšen work in progress). Slovenski del tega projekta pa je štartal v letu 2002. V to edinstveno platformo nenehno vstopajo novi avtorji in nove avtorice; in hkrati si prizadevamo, da bi vi v njem našli vedno več pesmi v vedno več jezikih.« Trenutno naj bi bilo na tej strani nič manj kot 300 pesnikov, 3000 pesmi v 33 jezikih!

Kliknimo zdaj na tipko po jezikih in med ponujenimi izberimo slovenščino. Prikažejo se nam imena 21 avtorjev: Andrej Brvar, Aleš Debeljak, Milan Dekleva, Niko Grafenauer, Alojz Ihan, Gustav Januš, Milan Jesih, Kajetan Kovič, Maruša Krese, Brane Mozetič, Boris A. Novak, Iztok Osojnik, Josip Osti, Tomaž Šalamun, Aleš Šteger, Marjan Strojan, Ivo Svetina, Veno Taufer, Maja Vidmar, Dane Zajc in Uroš Zupan.

Poklonimo se ob tej priložnosti Danetu Zajcu, velikemu pesniku, ki je umrl 21. oktobra lani na Golniku. Rodil pa se je 26. oktobra 1929 v Zgornji Javoršici pri Moravčah, na gorenjskem vzhodu, ki si ga sicer lasti Ljubljana, vendar bi ga lahko zaradi krajev rojstva in smrti imeli tudi za Gorenjca. Na portalu je deset njegovih pesmi, med njimi tudi tisti Veliki črni bik, pesem, ki jo imajo nekateri za eno najboljših v novejši slovenski poeziji. Ali pa tale, ki jo lahko na spletu doživimo še z avtorjevim lastnim glasom:

Za vse boš plačal.

Največ boš plačal za svoje rojstvo.

Jata posmehljivih ptic te bo zasledovala skoz življenje.

Ob uri miru in ob uri nemira se bo spuščala na tvoje prsi.

Terjala bo plačilo.

In ti boš dajal in dajal.

Ampak odrešitve ne bo nikoli.

Ker ni nikjer odpuščanja.

Nikjer ni odrešitve za človeka.

V sebi nimaš vrednosti, s katero bi plačal.

In sam si plačilo za vse.

Strašno, mar ne!