Računalnik in jaz: Ko računalnik zboli

V moj računalnik so se pred časom prikradli škrati. Očitno. Nič več ni delovalo tako, kot bi moralo. Računalnik je delal počasi, vmes »zmrzoval«, pa kar sam skakal iz programa v program. Dokumenti, ki so bili shranjeni v računalniku, so ali izginili ali pa so bile črke v njih podobne hieroglifom. Internet je deloval počasi, elektronska pošta pa je bila vsa zamešana. Norišnica, vam rečem. Bolj ko sem se trudil popraviti stanje, bolj je šlo vse narobe in bilo iz hipa v hip še slabše. Vmes sem bentil in godrnjal sam nad sabo, bolje pa zato ni bilo nič. Te »kište« sem imel že poln kufer in bil sem tik pred tem, da se je resno lotim. Z novim nalaganjem programske opreme, mislim. Pa sem pred to »smrtno« odločitvijo, ko bi izgubil kar nekaj mojega dela, vseeno še enkrat tehtno premislil.

Sumil sem, da so ti škrati pravzaprav virusi in druga škodoželjna programska oprema. Imel sem prav. Protivirusni program, ki sem ga pognal na računalniku, je našel kar nekaj virusov. Program za odkrivanje škodljive programske opreme pa je naletel na precej programov, ki so na moj računalnik vplivali zelo čudno. Ko sem računalnik pregledal še z opremo za iskanje »trojanskih konjev«, sem ugotovil, da so se na moj računalnik spravili z vsemi sredstvi.

Računalniški virusi so zelo podobni človeškim. Tudi računalniški virusi namreč poslabšujejo stanje računalnika. To so programčki ali delčki programov, ki v našem računalniku povzročajo neželene učinke in škodo. Podtaknjeni so pravim resnim programom ali datotekam in običajno vidimo ter zaznamo le njihove rezultate. Lahko pobrišejo datoteke, lahko nam blokirajo računalnik, lahko nam premešajo črke in številke v dokumentu. Kako se računalnik okuži? Svoje čase smo okužbo povzročili s prenašanjem datotek z disketami iz računalnika na računalnik. Virus smo dobili na drugem računalniku in potem je ta s prenosom datoteke v naš računalnik le povzročil »bolezen« še na našem računalniku. Okužbe so se tako širile počasi in bile lokalno omejene. Danes pa največ virusov dobimo preko Interneta in elektronske pošte. Ker so računalniki povezani v omrežja se virus zelo hitro širi in hitro je okužena cela kopica računalnikov. Današnji virusi hromijo delovanje računalniških omrežij. S tem povzročajo ogromno poslovno škodo in to je tudi njihov namen. Viruse pišejo »hekerji«. To so računalniški zanesenjaki, ki svoje znanje izkoriščajo v zle namene. Običajno sami tudi izdelujejo protivirusno programsko opremo. Sami sebi pač delajo posel.

Škodljiva programska oprema so programi, ki niso potrebni in nujni za delo računalnika ter druge programske opreme. Najpogosteje jo dobimo skupaj z drugimi programi. Tovrstna programska oprema povzroča nepotrebno obremenjevanje našega računalnika, ki zato deluje počasneje in posredno tako delamo tudi mi. Internet in nameščanje programov iz interneta sta najpogostejša vzroka za to, da ima naš računalnik škodljivo programsko opremo.

Podobni tej programski opremi so »trojanski konji«, ki so delčki programov ali samostojni programi. Ti povzročajo varnostne luknje v našem računalniškem sistemu. Vsak računalnik komunicira z zunanjim svetom preko vrat, angleško »port«. Ti »trojanski konji« pa poleg nujno potrebnih vrat odpirajo navzven še dodatna vrata, ki omogočajo v naš računalnik vdore od zunaj. Tako lahko do podatkov na našem računalniku pride tudi kdo od zunaj, ki lahko tudi posega v naš računalnik. Ravno takšno opremo izkoriščajo »hekerji«, ki vdirajo v računalniške sisteme NASE, CIE in vlad raznih držav po svetu.

Vsemu temu se lahko izognemo. Na računalnik si namestimo protivirusno programsko opremo, protivohunsko programska oprema ali angleško »spyware« in požarni zid, angleško »firewall«. Vsa ta oprema mora biti vedno posodobljena, če naj nas varuje pred vedno novo pojavljajočimi se nevarnostmi. Ti programi so nujnost, če naj bomo pri delu z računalnikom varni in zaščiteni ter brez škratov. Podobno, kot da bi se cepili proti gripi in se oblekli vremenskim razmeram primerno.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / nedelja, 16. november 2008 / 07:00

Sedmica: Pahorjeve sanje

No, pa jo imamo. Novo vladno ekipo namreč.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / / 07:00

Lepo vreme, razgled in kopanje

Gorenjski glas in Mercator sta v sredo popeljala srečne izžrebance najprej na Vogel, kjer so se sprehodili do Mercatorjeve koče, vse o različnih hribih, ki jih vidimo z Vogla, pa jim je razložil...

Zanimivosti / / 07:00

Po Jančmanu poimenovali pot

V soboto je bilo na Zelenici srečanje v spomin na Janeza Jermana, preminulega očeta smukača Andreja Jermana.

Zanimivosti / / 07:00

Spoznala sta se v službi

Stanislav in Anamarija Stele sta v soboto na Loškem gradu obnovila šest desetletij staro ljubezen.

Zanimivosti / / 07:00

Iz Švice prišlo 150 skavtov

Reteče – Na travniku pod Retečami so tabor postavili skavti iz bližine Berna v Švici. 5. julija so prišli s tremi avtobusi, skupaj jih je 150, od tega sto otrok, starih od deset...

Nasveti / / 07:00

Spletna prijava na let z letalom

Veliko potujem z letalom. Na poti mi največ časa vzame urejanje formalnosti na letališču.