Računalnik in jaz: Ko računalnik zboli

V moj računalnik so se pred časom prikradli škrati. Očitno. Nič več ni delovalo tako, kot bi moralo. Računalnik je delal počasi, vmes »zmrzoval«, pa kar sam skakal iz programa v program. Dokumenti, ki so bili shranjeni v računalniku, so ali izginili ali pa so bile črke v njih podobne hieroglifom. Internet je deloval počasi, elektronska pošta pa je bila vsa zamešana. Norišnica, vam rečem. Bolj ko sem se trudil popraviti stanje, bolj je šlo vse narobe in bilo iz hipa v hip še slabše. Vmes sem bentil in godrnjal sam nad sabo, bolje pa zato ni bilo nič. Te »kište« sem imel že poln kufer in bil sem tik pred tem, da se je resno lotim. Z novim nalaganjem programske opreme, mislim. Pa sem pred to »smrtno« odločitvijo, ko bi izgubil kar nekaj mojega dela, vseeno še enkrat tehtno premislil.

Sumil sem, da so ti škrati pravzaprav virusi in druga škodoželjna programska oprema. Imel sem prav. Protivirusni program, ki sem ga pognal na računalniku, je našel kar nekaj virusov. Program za odkrivanje škodljive programske opreme pa je naletel na precej programov, ki so na moj računalnik vplivali zelo čudno. Ko sem računalnik pregledal še z opremo za iskanje »trojanskih konjev«, sem ugotovil, da so se na moj računalnik spravili z vsemi sredstvi.

Računalniški virusi so zelo podobni človeškim. Tudi računalniški virusi namreč poslabšujejo stanje računalnika. To so programčki ali delčki programov, ki v našem računalniku povzročajo neželene učinke in škodo. Podtaknjeni so pravim resnim programom ali datotekam in običajno vidimo ter zaznamo le njihove rezultate. Lahko pobrišejo datoteke, lahko nam blokirajo računalnik, lahko nam premešajo črke in številke v dokumentu. Kako se računalnik okuži? Svoje čase smo okužbo povzročili s prenašanjem datotek z disketami iz računalnika na računalnik. Virus smo dobili na drugem računalniku in potem je ta s prenosom datoteke v naš računalnik le povzročil »bolezen« še na našem računalniku. Okužbe so se tako širile počasi in bile lokalno omejene. Danes pa največ virusov dobimo preko Interneta in elektronske pošte. Ker so računalniki povezani v omrežja se virus zelo hitro širi in hitro je okužena cela kopica računalnikov. Današnji virusi hromijo delovanje računalniških omrežij. S tem povzročajo ogromno poslovno škodo in to je tudi njihov namen. Viruse pišejo »hekerji«. To so računalniški zanesenjaki, ki svoje znanje izkoriščajo v zle namene. Običajno sami tudi izdelujejo protivirusno programsko opremo. Sami sebi pač delajo posel.

Škodljiva programska oprema so programi, ki niso potrebni in nujni za delo računalnika ter druge programske opreme. Najpogosteje jo dobimo skupaj z drugimi programi. Tovrstna programska oprema povzroča nepotrebno obremenjevanje našega računalnika, ki zato deluje počasneje in posredno tako delamo tudi mi. Internet in nameščanje programov iz interneta sta najpogostejša vzroka za to, da ima naš računalnik škodljivo programsko opremo.

Podobni tej programski opremi so »trojanski konji«, ki so delčki programov ali samostojni programi. Ti povzročajo varnostne luknje v našem računalniškem sistemu. Vsak računalnik komunicira z zunanjim svetom preko vrat, angleško »port«. Ti »trojanski konji« pa poleg nujno potrebnih vrat odpirajo navzven še dodatna vrata, ki omogočajo v naš računalnik vdore od zunaj. Tako lahko do podatkov na našem računalniku pride tudi kdo od zunaj, ki lahko tudi posega v naš računalnik. Ravno takšno opremo izkoriščajo »hekerji«, ki vdirajo v računalniške sisteme NASE, CIE in vlad raznih držav po svetu.

Vsemu temu se lahko izognemo. Na računalnik si namestimo protivirusno programsko opremo, protivohunsko programska oprema ali angleško »spyware« in požarni zid, angleško »firewall«. Vsa ta oprema mora biti vedno posodobljena, če naj nas varuje pred vedno novo pojavljajočimi se nevarnostmi. Ti programi so nujnost, če naj bomo pri delu z računalnikom varni in zaščiteni ter brez škratov. Podobno, kot da bi se cepili proti gripi in se oblekli vremenskim razmeram primerno.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranjska Gora / sobota, 27. julij 2024 / 06:00

Filmska izkušnja pod lipo

Pod Liznjekovo lipo v osrčju Kranjske Gore tudi letos organizirajo sklop prireditev z naslovomFilmi pod lipo. Udeležili smo se projekcije dokumentarnega filma Telo režiserke Petre Seliškar.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / nedelja, 13. februar 2011 / 07:00

V spomin: Bruno Skumavc (1927-2011)

Univerzitetni diplomirani inženir Bruno Skumavc, generalni direktor SOZD-a Sava, v pokoju, je bil eden najpomembnejših graditeljev Save. Svojo 37-letno poklicno pot v Savi je začel kot tehnik, a...

Humor / nedelja, 13. februar 2011 / 07:00

GPS: N 50.27`37.3"

... E 025. 50`06.6", Višina 235, Najbližje križišče: E85 E40, Rivens´ka, UKR. GPS koordinate kraja, kjer je motor našega spačka končal svoje zemeljsko življenje.

Prosti čas / nedelja, 13. februar 2011 / 07:00

Voščila od rojstnega dne do godu

Če kdo, potem boste vi, Julka, dočakali sto let, je ob obisku takrat devetdesetletne Julke Kemperle dejal župan Železnikov Mihael Prevc.

GG Plus / nedelja, 13. februar 2011 / 07:00

Šepetalnica za veter (34)

Letalo je zamujalo. Vsaj prvi očitek sem si prihranil, je olajšano zavzdihnil Sergej, ne bo treba punci postopati po letališki stavbi in kričati v telefon, zakaj hudiča nikoli ne more...

GG Plus / nedelja, 13. februar 2011 / 07:00

Trinajst knjig KUD Logos

Če bi bil naslov tega zapisa Logos v 13 knjigah, bi to ne bilo prav zadeto. Logos je tako velik, da ga tudi z neštetimi knjigami ni mogoče zapopasti. KUD Logos pa je ime kulturno-umetniškega druš...