Dosegli vrh poslovnega cikla

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je v jesenski napovedi gospodarskih gibanj popravil navzgor ocene za letos, za prihodnje leto pa napoveduje bolj umirjeno rast.

Ljubljana – Pretekli teden je slovenska vlada obravnavala in sprejela Jesensko napoved gospodarskih gibanj, ki jo pripravlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) kot osnovo ekonomske politike. Po besedah direktorja urada dr. Janeza Šušteršiča so pri pripravi napovedi upoštevali mednarodni vpliv, doslej znane statistične podatke o razvoju v prvem letošnjem polletju ter za prihodnje leto tudi vpliv davčne reforme, vključno s predvidenim povečanjem trošarin. Prva polovica letošnjega leta je po njihovih ocenah izjemna, saj je bila gospodarska rast v Sloveniji kar petodstotna (v evro območju 2,5-odstotna), to pa pripisujejo izvozu, spodbujenem s tujo konjunkturo, in rasti investicij kljub dražji nafti (povprečje leta 69 dolarjev za sod). Na tej osnovi so popravili ocene rasti za letošnje leto s 4,2 odstotka v pomladanski napovedi na 4,7 odstotka, višja naj bi bila po ocenah tudi inflacija z 2,1 na 2,7 odstotka. Polovica inflacije je posledica višjih cen nafte, nekoliko višja od pričakovane je tudi rast cen hrane, prispevek reguliranih cen pa naj bi bil letos 0,2 odstotne točke.

V leto 2007 pričakujejo umirjanje gospodarske rasti, saj napovedujejo 4,3-odstotno rast, pri čemer naj bi izvoz blaga in storitev še vedno pomembno vplival z 8,3-odstotno rastjo, zaradi nižje dohodnine pričakujejo tudi 3,6-odstotno rast zasebne potrošnje (vpliv dohodninske reforme je ocenjen z 0,3 odstotne točke), za 5,5 odstotka pa naj bi rasle tudi investicije. Na trgu dela pričakujejo zaradi ugodne konjunkture višjo rast zaposlenosti (predvsem v storitvenih dejavnostih in gradbeništvu) in hitrejše zniževanje brezposelnosti. Plače naj bi še naprej zaostajale za rastjo produktivnosti. Tudi pri inflaciji v letu 2007 naj ne bi bilo sprememb, k 2,7-odstotni rasti cen pa naj bi povečane trošarine (pri tobaku, alkoholu in bencinu) prispevale 0,6 odstotne točke. Največje tveganje seveda predstavlja morebitna hitrejša rast cen nafte (ocenili so, da bi znašalo povprečje 73 dolarjev za sod), sicer pa lahko vpliva na inflacijo tudi rast cen ob prehodu na evro in liberalizacija trga z električno energijo za gospodinjstva (brez vpliva cen nafte naj bi bila tveganja v okviru 0,4 odstotne točke). Nizka inflacija, poudarjajo, je pomembna tudi po vstopu Slovenije v evro območje, ugodna gospodarska rast v prihodnjem letu pa bo omogočila večje znižanje primanjkljaja od prvotno predvidenega in znižanje deleža javno finančnih odhodkov.