Ženske iz KUD Fran Maselj Podlimbarski spletno pletejo kite iz sedmih slamic. (Foto: Tina Dokl)

Mihaelov sejem je bil živ

Pred vojno so bili v Mengšu trije sejmi na leto, največji Mihaelov je veljal tudi za največjega na Gorenjskem.

Mengeš - Urbanovega in sejma svete Ane ni več, Mihaelovega pa so pred leti oživili in minuli konec tedna ga je mengeško kulturno društvo Mihaelov sejem priredilo že štirinajstič. Štefan Borin, ki vsa leta vodi društvo, je povedal, da sta ga s kolegom iz turističnega društva zasnovala, ko sta čakala na krvodajalsko akcijo. Potem so se turistično in gasilsko društvo ter godba združili v Mihaelovo kulturno društvo in sedaj ga zvesto prirejajo vsako leto ob koncu septembra. Takrat namreč goduje sveti Mihael, zavetnik njihove fare. Današnji sejem ni zgolj trgovanje, pač pa ga spremlja kopica kulturnih in glasbenih prireditev. Letošnjega so v petek zvečer začeli z večerom za mlade in stare z ansamblom Čuki, uradno pa z dviganjem zastav in kratkim uvodnim koncertom Mengeške godbe v soboto dopoldne, nato pa je trajal vse do nedelje ponoči. V nedeljo dopoldne je na sejemskem prizorišču pod šotorom potekala tudi maša za gasilce in občane Mengša.

Del mesta ob sejemskih dneh zaprejo za promet in po ulicah razvrstijo stojnice. Letos jih je bilo 87, poleg njih še 26 stojnic domače in umetne obrti. Te so za obiskovalce še posebej zanimive, saj na njih niso zgolj naprodaj različni izdelki, pač pa prodajalci obenem še prikazujejo njihovo nastajanje. Članice kulturno umetniškega društva Fran Maselj Podlimbarski iz Krašnje pri Lukovici so na svoji stojnici pletle slamnate kite. Svoje čase so se tamkajšnji prebivalci preživljali s to veščino. Iz pšenične slame spletene kite je prišel potem iskat pobiralec kit in jih odpeljal v Domžale ali Mengeš, kjer so jih odkupovali za slamnikarsko industrijo. Danes si domačini nič več ne služijo kruha s tem, pravi Slavka Šimenc, starejši ljudje pa še obvladajo to obrt. V šolah jo prenašajo tudi na mlajše rodove, skupina za ohranjanje naravne in kulturne dediščine v tem društvu pa pletenje kit in izdelavo različnih izdelkov iz njih prikazuje na prireditvah po Sloveniji, tudi na mengeškem Mihaelovem sejmu.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kamnik / torek, 14. maj 2019 / 11:42

V Kamniku krepijo zdravje

Kamnik, Komenda – Pod sloganom Pod kamniškimi planinami živimo zdravo Center za krepitev zdravja, ki deluje znotraj Zdravstvenega doma Kamnik, pripravlja brezplačne dogodke, s katerimi želijo okrep...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Kosovelove Zbrane pesmi

»Vse je ekstaza, ekstaza smrti! Zlati stolpovi zapadne Evrope, kupole bele – (vse je ekstaza!) – vse tone v žgočem, rdečem morju; sonce zahaja in v njem se opaja tisočkrat mrtvi evropski č...

GG Plus / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Napisal je knjigo o domači vasi

Ivan Križnar je kroniko o domači vasi naslovil s preprostim naslovom Delnice – Deunce, kot pravi pa je bil njegov namen, da piše o preteklih rodovih in posameznikih pa tudi o dogodkih po osamosvojitvi...

Bohinj / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Umetniki zavzeli Bohinj

Na peti likovni koloniji Kristal je sodelovalo 25 umetnikov iz Avstrije, Srbije, Ukrajine, Italije, Rusije, Hrvaške in Slovenije.

Nasveti / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Grad v obliki ključa

Jesenska sobota. Prijatelji iz Radovljice k prijateljem iz občine Rače - Fram. Prelestno dopoldne ob sprejemu na grajskem dvorišču. Strokovna razlaga. Renesančni nižinski dvorec, prva listina o gra...

Nasveti / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Zaledje Soške fronte

Bogatin (1977 m) in Mahavšček (2008 m) - Bohinj, gorenjski turistični biser, izhodišče za številne vzpone v Julijske Alpe je bil v času prve svetovne vojne vojno zaledje Soške fronte oz. prehodni pas...