Sončni zdravnik

Besedilo: Špela Vodopivec
Kategorija: Gorenjska / nedelja, 1. oktober 2006 / 05:00

Letos mineva 100 let od smrti Arnolda Riklija (1823-1906), začetnika naturizma in intenzivnega zdravilnega turizma na Bledu in v Sloveniji, ki je prepoznal zdravilno moč termalnih vrelcev in alpske klime. Švicarja z Bleda, ki so ga klicali tudi "sončni zdravnik", lahko označimo tudi kot pionirja moderne sončne terapije, čeprav razvpiti zdravilec ni imel nikakršne priznane medicinske izobrazbe.

Švicarski tovarnar Rikli je svojega sina Arnolda poslal v Jezernico na Zgornjem Koroškem, da bi tam ustanovil novo barvarno usnja. To je mlademu Arnoldu uspelo, kmalu pa je zbolel za grižo in vnetjem poprsnice. Rikli se je navduševal nad zmernim življenjem v stiku z naravo in se sam po svojih naprednih metodah tudi pozdravil. Na Bledu je popolnoma okreval in tam s presledki ostal kar 52 let. Leta 1855 je postavil svoj naravni zdravilni zavod, kjer je uveljavljal svoje zdravilne metode, zasnovane na učinkovanju svetlobe, zraka in vode na človeško telo. Bistvo njegovega zdravljenja je bilo kopanje v hladni vodi, sončenje in sprehajanje. Gostje so stanovali v posebni koloniji, se kopali v posebnih kadeh, na sprehode pa so hodili v bližnjo okolico, predvsem na Stražo, kjer so se sončili goli. Za Riklija so bili voda, zrak in sonce vir zdravja in prav to je s svojimi atmosferičnimi kurami lahko ponudil gostom bolnikom. Znan je po svojem reku 'Voda je seveda koristna, še bolj pa zrak in največ svetloba.'

Če je hotel privabiti goste, je potreboval kopališča, urejene sprehajalne in izletniške poti ter namestitvene zmogljivosti. Leta 1895 je dal nasproti sedanjega hotela Park (današnja Kazina) postaviti preprosto leseno kopališče v švicarskem slogu in Zdravstveni zavod, kjer je imel svojo "ordinacijo", kuhinjo, jedilnico in upravne prostore. Za nastanitev pacientov je pod kostanjevim parkom postavil ute brez sprednje stranice (le z zaveso), značilne za njegovo metodo zdravljenja. Zaradi vse večjega zanimanja je bilo l. 1899 zgrajeno novo, večje kopališče. Sestavni del Riklijevega zdravljenja so bile kopeli, in sicer v jezeru in kopališču. Za kopanje so uporabljali dva hladna vrelca z 10 in 15,6 stopinje Celzija. Poleg tega je priporočal tople in parne kopeli. Obvezno je bilo še sončenje na galerijah v kopališču. V svoj zdravilni program je uvrstil tudi sprehode. Izbral si je več izletniških točk v okolici Bleda, jih razdelil po težavnostnih stopnjah, ločeno za moške in ženske. Na teh točkah je postavil igrišča za balinanje in kegljanje. Pri Riklijevem zdravljenju je veljal strog dnevni red, ki so se ga morali držati vsi pacienti. Zgodnjemu vstajanju med 5. in 6. uro so sledili sprehodi in gibanje na zraku, pri čemer so jemali zajtrk kar s seboj. Za boljšo prekrvitev so se po rosni travi sprehajali bosi. Po vmesni uri počitka je bilo približno ob 10. uri sončenje in kopanje. Med opoldanskim odmorom, ki je trajal do druge ure, so imeli skromno kosilo, popoldne pa so nadaljevali kopanje, sončenje in sprehode. Ob pol šestih je bil glavni dnevni obrok in šele potem so bili prosti. Prehrana je bila vegetarijanska, meso je bilo na jedilniku le izjemoma oziroma ga je bilo treba posebej plačati. Strog Riklijev red je bil za nekatere goste preveč in se ga niso držali, kar je kaznoval z izključitvijo iz svojega zavoda. Blejski gostinci so se znašli tako, da so 'prestradane' pobegle ali izgnane obiskovalce toplo sprejeli in nasitili z dobrimi klobasami.

Ko so v svetu izvedeli za njegove uspehe pri zdravljenju, so začeli ljudje iz vse Evrope prihajati na Bled. Obiskovalci so bili bogati pacienti, ki so po njegovih revolucionarnih metodah zdravili številne bolezni, na primer revmatizem, migrene, nespečnost, histerijo, slabokrvnost, protin, slabo prekrvitev in debelost. Poleg Riklijevih pacientov je Bled privabljal vse več tistih, ki so hoteli preživeti počitnice v zdravem, predvsem pa lepem okolju.

Blejci in uradna medicina so seveda na njegovo početje gledali postrani in se zgražali, doktor pa se ni dal in nekatere njegove prakse so pomembne še danes. Za domačine ni imel posluha in je menil, da niso preveč inteligentni, oni pa so ga imeli za čudaka, ki ni želel stikov z njimi in se ni hotel naučiti njihove govorice. Blejcem tudi ni bilo všeč, da so njegovi gostje pomanjkljivo oblečeni tekali naokrog in da je vse sprehajalne poti poimenoval po nemško.

V svojem času je bil Rikli med najbolj znanimi naravnimi zdravilci in riklijanstvo, kot se je imenovalo njegovo gibanje, je na Bled privabilo mnoge petične goste iz Evrope. Njegov zavod je po njegovi smrti deloval še do prve svetovne vojne, nato je zamrl. Tako je 'Švajcar' ali 'sončni doktor', kot so mu pravili, upravičeno eden od začetnikov blejskega turizma. Oboževalci so mu ob njegovi 50-letnici delovanja postavili spomenik na Straži na Bledu, ki je bil pred nekaj leti obnovljen, izdali pa so tudi spominsko plaketo.

In kako je z Riklijem danes?

Tako kot vsako leto so tudi pretekli začetek julija na Bledu organizirali Riklijeve športne dneve s pohodom po njegovih sprehajalnih poteh, gledališka skupina pa je v sklopu blejskih dni predstavila njegov način zdravljenja in o njem povedala nekaj besed. Zanimiva pa je zgodba Riklijeve hiše, ki na obrežju jezera žalostno propada. Direktorica Zavoda za pospeševanje turizma Bled, Eva Štraus Podlogar je povedala, da je Riklijeva hiša v bistvu katastrofa v privatnih rokah Nicolasa Omana, ki živi v Avstraliji. Hiša je sicer pod spomeniškim varstvom v smislu obnove, a propada že 15 let.

O Rikliju kot začetniku turizma na Bledu se veliko govori, manj pa je znano njegovo pionirstvo v naturizmu. Rikli si je v času zdravljenja pacientov v svoji kliniki uredil malo hišico ob robu klinike (je ni več), kjer je v prostem času bival brez vse obleke in bos, ter se tak tudi sprehajal v tem okolju. Imel je lasten dostopdo jezera in je to omogočal vsem, ki so to želeli. Predsednica društva naturistov K naravi iz Ljubljane, Tanja Anžin, pravi, da so odločujoči o promociji Riklija oz. turizma na Bledu zamolčali, da so bile takrat postavljene posebne ute brez strehe, kjer so se moški in ženske ločeni knajpali in sončili goli. Rikli se je namreč zgledoval tudipo nauku Sebastiana Kneippa, ki temelji na zdravem življenju in naravnem zdravljenju v treh življenjskih obdobjih. 'Rikli je bil finančno tako močan, da mu nista ugovarjala niti krajevna oblast niti cerkev, saj je colal lepe denarce,' še dodaja. »Naturisti menimo, da nadaljujemo, kar je Rikli začel, in se po njem tudi zgledujemo.« Že pred dvajsetimi leti smo želeli, da bi naše društvo razglasilo dr. Riklija za svojega častnega (posmrtnega)člana, saj je poleg termalnega zdravljenja spodbujal naturizem, ki takrat še ni imel tega imena. Njegove še živeče potomkepa takšnega imenovanja niso dovolile.'